Za narod s komaj dvema milijonoma prebivalcev je to res impresiven podatek. Če v izbor zajamemo še odbojko in hokej na ledu, le Francija in Nemčija ostaneta na rešetu kot edini državi, ki bosta sodelovali na največjem tekmovanju leta v vseh petih najbolj priljubljenih ekipnih športih na stari celini - galski petelini in Nemci bodo tako v Južnoafriško republiko poslali nogometaše, v Turčijo košarkarje, v Avstrijo rokometaše ter v Italijo odbojkarje, hokejski SP pa bo gostila Nemčija.

Nemci s povabilom tudi na košarkarski SP
Nemci so bili prvotno uvrščeni na štiri velika tekmovanja, na košarkarski SP pa so prišli, ko je Fiba razdelila štiri posebna povabila, eno izmed teh pa je romalo na nemški naslov.

Na zadnjem situ obstali odbojkarji in hokejisti
Slovenija je bila pravzaprav zelo blizu popolnemu izkupičku, saj je obstala na zadnjem kvalifikacijskem situ za SP v odbojki, hokejisti pa so prav tako izgubili odločilni obračun s Kazahstanom, da bi prihodnje leto igrali na SP-ju elitne divizije.

Dve generaciji, dve povsem različni zgodbi
Kako si to razložiti? Novinar RTV Slovenija in velik športni poznavalec Igor E. Bergant je prepričan, da si največjo pozornost zaslužijo nogometaši. "Dve povsem različni generaciji sta se v osmih letih uvrstili na svetovno prvenstvo, to je nekaj neponovljivega tako zame kot moje novinarske kolege iz tujine. Eno je poslati satelit v orbito, drugo pa stopiti na Luno. Slovenskim nogometašem je to uspelo dvakrat," je bil slikovit Bergant.

Stare: "V Angliji in New Yorku za rokomet niso slišali"
Z enakega izhodišča je pogovor začel tudi Andrej Stare. "Ne bi rad mešal jabolk in hrušk, saj je uvrstitev na svetovno prvenstvo v nogometu nekaj povsem drugačnega kot denimo uvrstitev na EP v rokometu. To je nedvomno največja prireditev ob olimpijskih igrah, ki največ veljajo v športu. Če malo karikiram, v Angliji in New Yorku za rokomet še slišali niso," je v svojem slogu razmišljal športni komentator na TV Slovenija.

Ne le ekipni športi ...
Stare poudarja tudi izjemne individualne dosežke: "Že velikokrat sem dejal, da smo pravi fenomen, saj imamo odlične rezultate tudi med posamezniki, uspešni smo v atletiki, veslanju, gimnastiki, kolesarstvu ... V skorajda vseh bazičnih in pomembnih športih." Prav neverjetno je, kaj je "sproduciral" dvomilijonski narod tudi v individualnih športih. Naj omenimo le nekaj imen, ki so ponesla slavo Slovenije v svet v zadnjih letih. Primož Kozmus (atletika), Petra Majdič (tek na smučeh), Tina Maze (alpsko smučanje), Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan (gimnastika), Jani Brajkovič in Tadej Valjavec (kolesarstvo), Iztok Čop in Luka Špik (veslanje), Lucija Polavder in Urška Žolnir (judo), Sara Isakovič (plavanje), Katarina Srebotnik (tenis), Rajmond Debevec (strelstvo), Vasilij Žbogar (jadranje), prejšnji teden pa sta navdušila Dejan Zavec, ki je postal svetovni prvak v boksu, in Peter Mankoč, devetkratni evropski prvak, s svetovnim rekordom na 100 metrov mešano. Pa še bi lahko naštevali ...

Uspehi izjemni, pogoji katastrofalni
Vsi ti uspehi so še toliko bolj izjemni, saj so pogoji za rast slovenskega športa porazni. Pri tem pa Stare opozarja: "Težave so skorajda na vsakem koraku - v financiranju, infrastrukturi, stroki. Imamo najvišje davke v EU-ju, imamo ogromno birokracijo, ki pa terja svoj davek. Denar v naši državi se nenamensko troši. Država je preveč razsipna, zmanjka pa za šport in kulturo. Mislim, da je denarja povsem dovolj, kritičen je le odnos do športa. Poglejte, Hrvaška ni v EU-ju, pa Zagreb skoraj do zadnjega centa financira njihove hokejiste v Ligi Ebel - in to povsem na ravni avstrijskih ligašev. Na drugi strani pa slovenska kluba životarita."

Na olimpijskih igrah le za Jamajko
Zanimiva je bila tudi statistika uspešnosti države na poletnih olimpijskih igrah v Pekingu. Po številu medalj (5) na število prebivalcev je bila Slovenija druga. Zaostala je le za Jamajko (7), ki je slavila po zaslugi izvrstnih šprinterjev na čelu z Usainom Boltom.

Slovenski uspehi tudi pod povečevalnim steklom hrvaških medijev
O športu v "deželi" se je razpisal tudi novinar vodilnega hrvaškega športnega časopisa Sportske novosti Tvrtko Puljić. Pod naslovom "Slovenci niso (samo) smučarji" Puljić piše: "Premagati Slovence, čeprav je kakovost na vaši strani, je vedno stvar karakterja, mentalne trdnosti, viteštva športa in profesionalnosti, ne glede na šport, v katerem tekmujete. Za zmago se bo treba namučiti, nasprotnika pa ne smete podcenjevati, saj se ta zagotovo ne bo predal."

Na dveh največjih mundialih najmanjša država
Puljić o slovenskem športu piše z velikim spoštovanjem. "Komaj nekaj čez dva milijona jih je, pa bodo sodelovali na mundialih v dveh največjih športih. Pri tem bodo na obeh tekmovanjih najmanjša država po številu prebivalcev." Za iskanje razlogov izjemne uspešnosti se Puljić vrača v zgodovino: "V nekdanjih jugoslovanskih ligah je bilo kup hrvaških športnikov, medtem ko so se Slovenci pojavljali veliko bolj poredko. Olimpija v nogometu in košarki je bila perjanica, v ozadju pa je zevala kar velika luknja. Če so kontrolirali kaj v športu, je bil to hokej."

Mladinski pogoni + vključevanje priseljencev
"Iz te prizme je bilo težko doseči zdajšnjo vrhunskost. A Slovenci so zelo hitro končali na daleč poznano "balkansko šolo", ki je še vedno kriterij pri naših velumnih trenerjih. Slovenci so ugotovili, da bodo težko dobili masovnost, čeprav so želeli biti akterji velikih dogodkov. Na pomembnosti so začeli pridobivati mladinski pogoni, vzporedno z drugimi projekti pa jim je uspelo vključevati priseljence, ki so iz svojega podnebja prinesli ustvarjalnost. V njih so vcepili zelo pomembno disciplino. Pravzaprav so priseljenci ves čas živeli z njo. Čeprav se v BiH-u šalijo, da bo na SP-ju v nogometu nastopila vsaj njihova druga ekipa, in pri tem namigujejo na Slovenijo in poreklo nogometašev, so ti nogometaši vendarle Slovenci," piše Puljić.
Primerjava Hrvaška - Slovenija
Svoj članek zaključuje z odgovorom na vprašanje, ali je slovenski šport boljši od hrvaškega: "Nekje sem prebral, da se uspešnost ocenjuje po številu olimpijskih medalj glede na število prebivalcev. Iz Pekinga se je Hrvaška, ki ima 4,5 milijona prebivalcev, vrnila s petimi medaljami. Slovenija z dvema milijonoma jih je osvojila prav tako 5. V nasprotju z nami tudi eno zlato. Mimogrede, ni šlo za zimske olimpijske igre."

Država	Nogomet	Košarka	Rokomet	Odbojka	Hokej	Skupaj	Ljudi
Francija						5	65,1
Nemčija						5	82,1
Srbija						4	7,3
Španija						4	46,7
Rusija						4	141,9
Slovenija						3	2,0
Danska						3	5,5
Češka						3	10,5
Italija						3	60,2
Hrvaška						2	4,4
Norveška						2	4,8
Slovaška						2	5,4
Švica						2	7,7
Švedska						2	9,3
Grčija						2	11,3
Poljska						2	38,1
Anglija						1	51,4
Islandija						1	0,3
Latvija						1	2,3
Litva						1	3,5
Finska						1	5,4
Bolgarija						1	7,6
Avstrija						1	8,4
Belorusija						1	9,7
Madžarska						1	10,0
Portugalska						1	10,7
Kazahstan						1	15,8
Nizozemska						1	16,6
Ukrajina						1	46,0
Turčija						1	71,5

Legenda:
- reprezentanca si je zagotovila sodelovanje na tekmovanju
- reprezentanca si ni zagotovila sodelovanja na tekmovanju

Nogomet - SP bo med 11. 6. in 11. 7. v Južnoafriški republiki
Košarka - SP bo med 28. 8. in 12. 9. v Turčiji
Rokomet - EP bo med 19. in 31. 1. v Avstriji
Odbojka - SP bo med 25. 9. in 10. 10. v Italiji
Hokej - SP elitne divizije bo med 7. in 23. 5. v Nemčiji

Države so razvrščene po številu tekmovanj in nato po številu prebivalstva, manj naseljene države so višje rangirane od bolj naseljenih.