Tirolec je v belem cirkusu zaznamoval dve obdobji. Najprej je leta 1991 na svetovnem prvenstvu v Saalbachu postal svetovni prvak v superveleslalomu in kombinaciji, po poškodbah pa se je v svetovni vrh vrnil v sezoni 1997/98.

Od takrat je zmagal na 29 tekmah svetovnega pokala (18-krat v smuku, 6-krat v superveleslalomu in 5-krat v veleslalomu), leta 2002 in 2003 osvojil veliki kristalni globus ter prejel še dve medalji na svetovnih prvenstvih, štiri na olimpijskih igrah in štiri male kristalne globuse.

Vrhunca kariere je doživel leta 2002 v Salt Lake Cityju, kjer je slavil na olimpijskem veleslalomu, in leto kasneje v St. Moritzu, ko je postal svetovni prvak v smuku.

"Po lanski bolezni sem ugotovil, da nisem več dovolj močan. Zelo sem se mučil, da bi obdržal korak z najboljšimi," je svojo odločitev obrazložil "Steff", katerega najhujši tekmec tako na smučiščih kot zunaj njih je bil v zadnjih letih njegov rojak Hermann Maier.

"Po 20 oziroma 25 letih je čas, da začnem početi še kaj drugega. "Obrabil" sem se tako fizično kot psihično," je dodal Eberharter, ki je lani imel težave z gripo, januarja pa kljub temu na kitzbühelskem smuku s 34 leti postal najstarejši zmagovalec tekme za svetovni pokal.