Tri smeri so pripeljale na deviške vrhove. Po dolžini smeri in zahtevnosti sestopa izstopa 1300-metrska Slovenska smer na goro Apocalypse North, sicer pa so odpravo zaznamovali močen veter in veliko napihanega snega ter osamljenost, neraziskanost in prvinskost, kar daje pečat današnjemu vrhunskemu alpinizmu. Gorenjska alpinista, oba člana Alpinističnega odseka PD Kranj, sta od sredine marca do sredine aprila preživela v osamljenih gorah na Aljaski, kjer je v zadnjem desetletju raziskovala povprečno ena alpinistična odprava letno, dostop do baznega tabora pa je mogoč le z letalom.

Močen veter in veliko snega
"Največji pečat plezanju nad ledenikom Revelation daje odmaknjenost od civilizacije, kar pomeni, da je vsa komunikacija omejena na sporočila prek satelitskega telefona, prihod in odhod v bazni tabor pa sta odvisna od lepega vremena. Vreme je tam zelo spremenljivo, kar sva najbolj občutila prve dni, ko nama je veter zvil nosilne palice v šotoru in naju je med plezanjem po grebenu prisilil h gibanju po kolenih. Zaradi močnega vetra je v stenah veliko napihanega snega, zato sva v smereh dvakrat obračala, v številnih raztežajih pa sva morala najprej sneg odstraniti, da sva prišla do skale ali ledu. Odstranjevanje snega s cepinom v navpičnem terenu ni lahko opravilo in je kdaj celo težje kot samo plezanje," je povedal Janez Svoljšak, vodja odprave Revelation 2019, ki jo je podprla tudi Planinska zveza Slovenije.

V odkrivanju neznanega terena
"Odpravo ocenjujeva kot zelo uspešno, saj sva preplezala pet kompleksnih prvenstvenih smeri, tri od teh na neosvojene vrhove. Skupni imenovalec vseh prvenstvenih vzponov je bil neznan teren iz raztežaja v raztežaj in najina želja, da ne bo preveč napihanega snega, ki nama bo onemogočil vzpon. Slovenska smer pa izstopa po zahtevnem sestopu," je črto potegnil 25-letni Škofjeločan, ki je v preteklosti že plezal na alpinističnih odpravah v Pakistanu in Patagoniji, kombinirane smeri oz. slapove v kanadskem Skalnem gorovju ter Montani in Koloradu v ZDA, med njegovimi vzponi pa izstopata tudi solo vzpon v severni steni Matterhorna (Schmidtova smer) in solo vzpon na Mont Blanc v enem dnevu po grebenu Innominata. Evropski prvak v lednem plezanju iz leta 2016 izkušnje s tekmovanj spretno prenaša v velike stene: "Na tekmah so oprimki zelo zahtevni, kar pomeni, da vsak večji premik cepina na oprimku pomeni padec v smeri, zato tekmovalne izkušnje pripomorejo tudi k hitrejšemu in varnejšemu plezanju v hribih. Najbolj pridejo do izraza v tankem ledu in v skali, kjer je težko najti dobro točko, kamor zatakneš cepin."

V imenu Očeta
Potem ko jima je vzpon na Piramide Peak onemogočil napihan sneg, sta se alpinista 21. marca usmerila proti bližnjemu neosvojenemu vrhu Four Horsemen East (2600 m); sedemurni vzpon po vzhodnem grebenu (600-metrska smer East Ridge) so zaznamovali strmo gaženje, kombinirano plezanje, iskanje prehodov in prečenje grebena do vrha v močnem vetru, ki ju je prisilil v gibanje po vseh štirih. Po dnevu v bazi sta opravila dober, z močnimi pršnimi plazovi začinjen poskus v vzhodni steni Golgothe (2724 m), ki jima ga je preprečil s snegom napihan previs, v isti steni pa sta 27. marca preplezala 900-metrsko smer, ki sta jo poimenovala Oče/Father, vrh pa dosegla v šestih urah. Naslednjo 750-metrsko smer Skrivnost/Secret sta si izbrala v zatrepu na začetku ledenika; v odličnih snežno-lednih razmerah s strmim odsekom lednega plezanja in izstopnim skalnim previsom sta po sedmih urah in pol plezanja stopila na 2450 metrov visok vrh, ki sta ga poimenovala Wailing Wall.

Plezanje na Aljaski je lahko tudi poezija
"Aljaska te res udari! Ni milostna. Ni prizanesljiva. Trda je! Ali si pripravljen ali ne, je tvoja stvar! Lahko pa je tudi povsem mila in blaga, ampak ne delaj si utvar, da je vedno takšna. Aljaska nama je kljub trdemu začetku, ki je bil preizkušnja moči, vztrajnosti in srca, naklonjena," pravi Miha Zupin, v preteklosti že član odprav v Rolwaling v Nepalu, v Garwalski Himalaji v Indiji, na Gašerbrum v Pakistanu in skalne odprave v ZDA. Načelnik Alpinističnega odseka pri PD Kranj, ki ima v žepu tudi več prvenstvenih vzponov in zimskih ponovitev v Alpah, je na Aljaski v smeri Skrivnost praznoval svoj 30. rojstni dan. "Vse najboljše, Miha," so bile besede nasmejanega Janeza nekje proti vršnemu delu prvenstvene smeri, ki vodi na deviški vrh. Trdi, da je to najlepša smer, kar ni za lase privlečeno - "plezanje smeri je bila poezija! Zares naju je pozitivno presenetila, stena je od daleč videti kot zid, brez posebno mikavnih razčlemb ali plezalno atraktivnih linij, je temne, neprivlačne barve in (za)postavljena v kot, zato ti oko tja ne zaide. Na prvo žogo nisva pričakovala česa posebnega - vendar je bilo!"

Vrhunec: Slovenska smer in prvi pristop na vrh Apocalypse North
Prvi april je bil dan za novo prvenstveno smer in prvi pristop na vrh Apocalypse North (2750 m), za vzpon na katerega sta po 1300-metrski Slovenski smeri potrebovala osem ur in pol. "Ledni trakovi se končajo v krušljivem in strmem kotu, ki sva se mu izognila po levi. Nekaj požleda, en kombinirani raztežaj, odlične razmere v zajedi, nato se smeri položi. Slediva grapi, katere konca ne poznava, saj je bila v času ogledne ture v oblakih. Grapa se zapre, ledni trakovi pa omogočijo lepe prehode. Sledi vršno pobočje do grebena in prečenje do najvišjega, še neosvojenega vrha. Sestopila sva v drugo dolino in upala, da bova našla prehod nazaj. Ta sestop v sosednjo dolino je zahteval plezanje navzdol in dva spusta po vrvi v krušljivi skali. Na srečo sva našla lahek prehod čez sedlo v najino dolino in se izognila 40-kilometrski poti okoli grebena," je povedal Svoljšak. Za slovo od Aljaske sta z Zupinom 5. aprila v sedmih urah preplezala še prvenstveno 700-metrsko smer Zadnja večerja za snežne bojevnike/The Last Supper for snow strugglers, ki pripelje na goro Seraph (2650 m) in je znova ponudila dobre razmere z obilico napihanega snega.

Tudi Marko Prezelj navdušen
"Ta odprava na Aljasko je primer, kaj lahko uspe, ko se učinkovito sestavita sproščenost in prizadevnost v navezo, v kateri je sodelovanje temelj odgovornih odločitev. Janez in Miha sta si zadala ambiciozne cilje, ki sta jih hitro prilagodila realnim razmeram in aljaški svetlobi. Ko sta preplezala prvi dve smeri, sta se 'udomačila' in nadaljevala igrivo, sproščeno plezanje. Za tovrstno pustolovščino ni splošnega recepta. Vsak mora najti svoj značajski pristop, a kadar želje zalivamo s potrpežljivostjo in vztrajnostjo, se lahko navdušujemo nad 'cvetovi', ki nas navdihujejo dlje, kot traja opaznost na družbenih omrežjih. Iskreno čestitam alpinistoma za celovito izkušnjo! Zdaj vesta, česa sta sposobna, in bosta še večkrat lahko poskusila samozavestno preseči doživeto," odpravo ocenjuje vrhunski slovenski alpinist Marko Prezelj, ki je med drugim plezal tudi na Aljaski.