32-letni Ptujčan, ki je pred kratkim v borbi za naslov evropskega prvaka proti Poljaku Rafalu Jackiewiczu doživel prvi poraz, je v profesionalnem boksu debitiral marca 2003, do 29. novembra pa je nanizal 25 zmag, od tega 14 z nokavtom.

V Nemčijo ga je odpeljal njegov prijatelj in nekdanji vrhunski tekmovalec v taekvondoju in kickboksu Tomaž Barada. Tam je prestal zahtevni tritedenski poskusni trening, ko je bil "sparing" partner vsakomur, ki je imel vsaj malo časa. Surovo delo se je kmalu obrestovalo, Zavec pa je počasi postajal vse bolj prepoznaven tudi v Sloveniji, ki še nikoli prej ni imela tako vrhunskega tekmovalca v tem plemenitem športu.

Da ne nosi zaman vzdevka "Mr. Sympathikus", smo se prepričali tudi sami, ko smo ga povprašali za intervju. Prijazno si je vzel nekaj minut časa in mirno odgovarjal na vprašanja v zvezi z njegovo nedavno borbo, ki je v domovini sprožila nemalo polemik o tem, ali ni bil morda v dvoboju z Jackiewiczem neupravičeno oškodovan.

Ste si mogoče kakšen dan utrgali za obisk smučišča?
Ne še, verjamem pa, da bom v prihodnjih dneh našel čas tudi za to.

Po dvoboju na Poljskem, ko naj bi vas oškodovali sodniki, je vaš klub vložil pritožbo na Evropsko boksarsko zvezo. Ste že prejeli odgovor?
Žal še ne. Kolikor sem uspel dobiti nekatere informacije, se je zataknilo pri banalni stvari. Točkovnih listkov od nekaterih rund niso našli, zato zadevo še preverjajo oziroma urejajo.

Še vedno računate na povratni dvoboj proti Jackiewiczu?
Zelo bom vesel, če bo do njega prišlo. Tega si zelo želim in verjamem, da se bo to prej ali slej tudi zgodilo.

Boste spet boksali na Poljskem ali obstaja možnost, da z Jackiewiczem boksata kje drugje?
V boksu je veliko odvisno od denarja. Prav ta bi lahko prepričal Rafala, da bi se pomerila kje zunaj.

Lahko on zavrne ta dvoboj?
Seveda, vsekakor. Prvak je tisti, ki lahko izbira in tudi odloča, kdaj, kje in s kom se bo boril. Seveda do določene meje. Treba je počakati tudi na novo lestvico, ko se bo videlo, kaj sem pravzaprav izgubil s tem porazom. Na svetovni lestvici, ki je bila obnovljena prejšnji teden, nisem izgubil niti enega mesta.

Kakšna je možnost, da izzovete katerega od svetovnih prvakov?
Vse je odvisno od menedžerja, ki ima edini besedo pri tem in pozna vse poti. Možnosti so vedno. Ko se uspeš uvrstiti na svetovno lestvico, so vse večje. Zdaj sem na lestvici že vsaj dve leti in mislim, da bo počasi tudi čas za te stvari.

Ste si že ogledali posnetek dvoboja z Jackiewiczem?
Nisem še imel časa, da bi si dvoboj v miru pogledal v celoti. Pogledal sem nekatere dele borbe, ki so me najbolj zanimali. Upam, da si bom v prihodnjih dneh lahko ogledal celo borbo.

Po borbi ste dejali, da ste imeli morda še kakšnih pet odstotkov rezerv. Vam je po ogledu posnetka za katero stvar žal, bi kaj popravili?
V tistem trenutku sem naredil vse, zato si za nazaj ne bi nič očital. Če bo prišlo do nove borbe, bom seveda dodal še tistih pet odstotkov, popravil pa bom tudi tistih nekaj malenkosti, ki so skoraj nevidne. Verjamem, da bi bilo to dovolj za zmago.

Veliko se je govorilo o sodnikih. Vam je kateri od teh sodnikov, ki so vam sodili v Katovicah, sodil že prej?
Mislim, da ne, čeprav se nikoli ne ukvarjam s sodniki. Tudi zdaj se ne več. Takoj po borbi in še nekaj ur po njej je seveda bilo nekaj nejevolje, vendar lahko iz tega dvoboja potegnem več svetlejših točk. Moram se jih oprijeti in graditi na njih. Sodniki so pač le ena postranska zadeva, a tudi črna pika v boksu.

Borba se je začela pol ure pozneje, kot je bilo predvideno, sobota se je že prevesila v nedeljo. Vas je morda tudi to kaj zmedlo?
To ni bil odločilni dejavnik, a določene posledice je seveda imel. Konec koncev je v boksu zelo pomembno, da ujameš pravi čas ogrevanja in da si pravi čas v ringu. Ni pa bil to ključen element, s katerim bi se obremenjeval pred borbo ali po njej oziroma nanj prelagal krivdo, da sem dvoboj izgubil. Seveda pa te nekoliko zmede.

Pred dvobojem ste morali v enem mesecu shujšati devet kilogamov. Koliko tehtate zdaj?
Devet kilogramov več kot na dan tehtanja. Torej toliko kot prej (smeh).

Matej Rijavec