To je pokazala raziskava, ki jo je za Delo opravila Mediana. V raziskavi je sodelovalo 806 ljudi, ki so odgovarjali na vprašanji "Koliko je po vašem mnenju prepoznavna posamezna športna panoga?" in "Koliko po vašem mnenju vpliva dosežen rezultat v posamezni panogi na to, da ste ponosni, da ste Slovenec?" Tabela prikazuje deset najbolj izpostavljenih športnih panog med 137.

Brez športov z medaljami v Londonu
Anketa je bila opravljena pred olimpijskimi igrami. Zanimivo, da se v nobeni lestvici med desetimi športi ne pojavi niti eden, v katerih so slovenski športniki v Londonu osvajali medalje (judo, atletika, strelstvo in veslanje).

Na MMC-ju smo pred časom že pisali o delitvi javnega denarja med športne zveze.

Največ denarja smučarski zvezi
V spodnji tabeli so podatki o sredstvih ministrstva za šport in Fundacije za šport (FŠO), namenjenih panožnim zvezam. Ustanovi državni denar razdeljujeta na podlagi razpisov. Za leto 2011 so prihodki razdeljeni na vir prihodka, nato pa je za obdobje 2005-2011 predstavljen skupni prihodek iz obeh omenjenih virov. Vsote so podane v evrih. Zajetih je prvih 20 športnih zvez po višini prihodkov iz javnih virov.

Delež javnega financiranja posameznih panožnih zvez v letu 2011, kot so ga zveze same zapisale v prijavi na razpis FŠO-ja za leto 2012. Pri javnih virih je vsota pridobljena od ministrstva, FŠO-ja in lokalnih skupnosti. Vsote so podane v evrih, v tabeli pa so prikazane športne zveze, katerih prihodek iz javnih virov presega 200 tisoč evrov.

Za še celostnejšo podobo financiranja vrhunskega športa iz javnih sredstev v Sloveniji bi morali upoštevati še prihodke, ki jih predvsem na lokalni ravni dobijo klubi. K delnemu financiranju iz javnih sredstev bi lahko prišteli tudi pokroviteljstva podjetij, ki so v večinski lasti države.