Natančen vzrok smrti še ni znan. Fischer je svetovni prvak postal leta 1972 v Reykjaviku po zmagi proti Rusu Borisu Spaskemu. Briljantni, a čudaški šahist je krono najboljšega predal brez boja, saj je za dvoboj proti Anatoliju Karpovu leta 1975 postavil zahteve, ki pa jih Mednarodna šahovska zveza ni ugodila.

Leta 1992 prekinil vezi z ZDA
O njem nato do leta 1992 ni bilo veliko slišati. Takrat se je s Spaskim znova pomeril v Beogradu (spet je zmagal) in s kršenjem embarga razburil ZDA. Po dvoboju, za katerega je prejel tri milijone dolarjev, je izginil in se v svetovnih medijih znova pojavil po terorističnem napadu na ZDA, 11. septembra leta 2001, ko je izjavil, da si želi "ZDA izbrisati z obličja sveta". Leta 2005 je prejel islandsko državljanstvo, predtem pa je zaradi spora z ameriškimi oblastmi osem mesecev preživel v zaporu na Japonskem.

Novico o njegovi smrti je prvi objavil islandski radio, sklicevali pa so se na Fischerjevega tiskovnega predstavnika. Ta je novico o Fischerjevi smrti potrdil tudi za agencijo Reuters. Vzroka Fischerjeve smrti mediji še niso navedli, poročajo le, da je šlo za neznano bolezen.

Velemojster že pri 15 letih
Bobby Fischer se je rodil v Chicagu marca leta 1943, bil pa je edini ameriški šahovski svetovni prvak in eden največjih in najbolj nadarjenih šahistov na svetu. Šahovske naslove je začel pobirati že pri 13 letih, najmlajši mednarodni šahovski velemojster pa je postal pri 15 letih. Ko je leta 1972 premagal Spaskega, je njegova zmaga postala simbol spopada velesil med hladno vojno.

M. R./B. T.