Po besedah predsednika organizacijskega odbora univerzijade Toneta Vogrinca bi se to moralo sprejemati že pred leti in če se zadeve zdaj ne bodo pospešile, ne izključuje možnosti odpovedi univerzijade.

Mestni svetniki so najprej soglasno sprejeli podrobni prostorski načrt za prenovo športnega parka Tabor. Ta predvideva dograditev ledne dvorane s prizidkom, prenovo obstoječe dvorane Tabor ter gradnjo večnamenske športne dvorane, dvorane za borilne veščine in teniške dvorane. Prav tako se predvideva gradnja podzemnih garaž in ureditev ustrezne prometne infrastrukture, je pojasnila Lidija Kodrič Vuk iz sektorja za urejanje prostora.

Sprejeli so tudi predlog za nakup zemljišč ob vznožju Pohorja, kjer bodo uredili tekaško progo, v višini 600.000 evrov, ter ureditev cevovoda, ki bo dovajal vodo za zasneževanje smučišč.

Vogrinec se kljub temu drži za glavo. "Univerzijada je čez dobro leto, storjenega pa ni bilo še nič," je poudaril in pojasnil, da oktobra v Mariboru ponovno pričakujejo predstavnike mednarodne študentske zveze. "Mene je sram, saj smo jim ob njihovem zadnjem obisku maja obljubljali, da bodo oktobra pod Pohorjem že orali buldožerji. A zaenkrat se ne dogaja še nič in bojim se, da nam ti ljudje počasi ne verjamejo več," je dejal.

Izguba nekaj milijonov evrov in velika blamaža
Vogrinec zato ne izključuje možnosti odpovedi univerzijade. "Izgubimo nekaj milijonov evrov in si nakopljemo blamažo, kakršne v zgodovini te prireditve še ni bilo, a drugače očitno ne gre," je dejal. "V kolikor v oktobru ne bodo določeni sklepi, da bodo lahko orali buldožerji, mene ne bo več zraven. Ampak dolgo se ne bom več hecal, saj ne bi bil rad na tej ladji, ki se bo potopila," je zatrdil.

Na prepočasno uresničevanje številnih projektov, predvsem za namene univerzijade in evropske prestolnice kulture, so opozorili tudi številni mestni svetniki v razpravi o izvrševanju občinskega proračuna v prvi polovici letošnjega leta. Ta kaže realizirane prejemke in izdatke v višini po 46 milijona evrov, kar je le 30 odstotkov načrtovanega.

"Kriza ni prisotna le v državi ampak tudi v lokalnih samoupravah," je pojasnila direktorica občinske uprave Milica Simonič Steiner. "Zagotavljamo lahko sredstva le za tekoče transferje, za investicije pa moramo iskati druga sredstva. V letošnjem letu smo investicije načrtovali iz prodaje premoženja in kapitalskih prihodkov, ki pa so manjši od pričakovanega," je dejala.

Župan Franc Kangler krivdo za takšno stanje občinskih financ pripisuje tudi državi, ki občini po njegovih besedah dolguje najmanj sedem milijonov evrov.