Volilna skupščina Olimpijskega komiteja Slovenije bo v torek v Ljubljani, kandidata za predsednika pa sta Janez Kocijančič, ki slovensko olimpijsko gibanje vodi od njegove ustanovitve pred 19 leti, in predsednik Vaterpolske zveze Slovenije Milan Krajnc.

Kocijančič v novo kandidaturo na prigovarjanje sodelavcev
69-letni Kocijančič je pravnik, politik, gospodarstvenik in nekdanji poslanec v slovenskem parlamentu. Je član izvršnega odbora Evropskih olimpijskih komitejev, v začetku junija letos pa je bil v Antalyi soglasno izvoljen za enega od štirih podpredsednikov Mednarodne smučarske zveze. Za predsednika ga je predlagala Smučarska zveza Slovenije. Za kandidaturo se je odločil na prigovarjanje sodelavcev, čeprav, kot sam pravi, sprva ni nameraval kandidirati. "Nadaljevanje uspešne poti v Sloveniji in svetu zelo uglednega in uveljavljenega področja, kar naš šport nedvomno je, pa pomeni celo vrsto sprememb in novih poudarkov," je zatrdil Kocijančič.

Krajnc nekoč treniral ples in atletiko
35-letnega Krajnca, diplomiranega psihoterapevta in kriznega svetovalca, so za predsednika Vaterpolske zveze izvolili letos in pred tem ni imel nobene funkcije v športu. Devet let je treniral ples in osem let atletiko. Po športni karieri je bil kondicijski trener teniških igralcev na Ptuju in štiri leta psiholog v ekipnih športih. "Za kandidaturo sem se odločil, ker sem pri svojem delu s športniki ugotovil, da sistem dela športnike naredi za fizične in psihične invalide. Poleg tega želim izboljšati gospodarski del, saj ima gospodarstvo vse manj interesa za sponzoriranje športa in bo treba ponuditi dodatne vsebine," je menil Kranjec.

Po športnih uspehih Slovenija v vrhu
Kocijančič je čas od ustanovitve slovenskega olimpijskega gibanja ocenil kot ploden in uspešen: "Začeli smo graditi na bogati športni tradiciji Slovenije in Slovencev, vendar brez izkušenj na mednarodnem parketu, praktično iz nič. Ustvarili smo pogoje za uspešno delovanje OKS. Po združitvi s Športno zvezo Slovenije smo ustanovili primerljivo športno organizacijo z večino evropskih držav. OKS je zdaj eden izmed prepoznavnih komitejev v Evropi in svetu. Po športnih uspehih glede na število prebivalcev pa smo v samem evropskem in svetovnem vrhu. Tudi 64 odstotkov državljanov, ki se stalno občasno ukvarjajo s športom, nas uvršča takoj za Skandinavijo in krepko pred naše sosede."

Krajnca navdušila Majdičeva
Na vprašanje, kako ocenjuje slovensko olimpijsko gibanje po osamosvojitvi, je Krajnc kratko odgovoril: "Največji dosežek je, da se je OKS vzpostavil in da smo uspeli na vsake olimpijske igre poslati svoje delegacije, na igrah pa so bili športniki vedno zelo uspešni." Kocijančič je v zadnjem štiriletnem mandatu izpostavil številne gradnje športnih objektov, "ki so enakomerno razpršeni po vsej Sloveniji". Krajnc je kot največji dogodek zadnjih štirih let izpostavil podvig, ki ga je pripravila Petra Majdič na olimpijskih igrah v Vancouvru, ko je padla in kljub temu osvojila medaljo.

Kakšna sta njuna načrta?
Najpomembnejše vprašanje pa je, kako nameravata kandidata, če bosta izvoljena, peljati slovensko olimpijsko barko v prihodnje. "V prvi fazi želim reorganizirati financiranje športa, da bi vse zveze vsaj na začetku leta dobile enako višino finančne podpore iz javnih sredstev. Želim si tudi, da se začnejo sestavljati programi, ki bodo dali odgovor, kaj lahko novega ponudimo gospodarstvu. Ekipe sicer še nimam povsem oblikovane, sestavil pa jo bom na tak način, da pri tem ne bo šlo za kupčkanje ter obljube, položaje in druge ugodnosti v prihodnje," je dejal Krajnc.

Aktivirati še 36 odstotkov
Kocijančič pa je odgovoril: "V naslednjem štiriletnem mandatu želim delati skupaj s sodelavci tako, da bi vsaj ohranili sedanjo uspešno pot slovenskega športa. Nadejam se, da lahko celo izboljšamo raven v vrhunskem športu. Poleg sredstev, ki so namenjeni za izgradnjo objektov pa želimo več denarja nameniti športni dejavnosti in vzdrževanju objektov ter nadaljevati z vključevanjem Slovencev v športne dejavnosti. Čeprav smo lahko ponosni na 64 odstotkov prebivalcev, ki se ukvarjajo s športom, pa nas lahko skrbi tistih 36 odstotkov, ki niso vključeni v športne aktivnosti."