30-letni Petkovšek je na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu po letu 2005 spet osvojil zlato medaljo na bradlji, čeprav je ves čas trdil, da bo že finale uspeh. Z novim naslovom prvaka si je zagotovil tudi nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Na sprejemu v Ljubljani mu je njegov pokrovitelj, tako kot Aljažu Peganu, podaril avtomobil znamke Mercedes. Že teden po naslovu prvaka je Petkovšek nastopil na tekmi svetovnega pokala v Ostravi in z brezhibno izvedeno vajo, ki je bila lažja od tiste v Stuttgartu, spet zmagal.

Ste lahko dostojno proslavili naslov svetovnega prvaka?
Z najbližjimi smo se poveselili, objeli, potočili kako solzo. Ne razumite pa tega proslavljanja kot le oblivanje z alkoholom.

Letos ste doživeli le en poraz. Vseeno niti pred evropskim niti pred svetovnim prvenstvom niste napovedovali medalje. Je tudi za vas lažje tekmovati, če od sebe ne pričakujete veliko?
Konkurenca v svetovnem pokalu ni tako huda, saj ne pridejo vsi najboljši. Na svetovnem prvenstvu je drugače. Finale je vse, kar si lahko želim. V mislih se res spogledujem z medaljo, nikakor pa ne z zlato, saj po novem pravilniku nisem več konkurenčen Azijcem. Tudi če naredim lepo vajo, me lahko premagajo, ker imajo višje izhodišče. V Stuttgartu sem zato v kvalifikacijah naredil vajo z novim elementom, ki sem ji v finalu dodal še še en nov element. To ni bila neka rutina, bila je zelo tvegana vaja in zelo hitro lahko "kiksneš".

Ko ste končali vajo v Stuttgartu, je bilo prej opaziti razočaranje kot veselje. Na katero mesto ste takrat mislili, da boste na koncu uvrščeni?
Ni šlo ravno za razočaranje, ampak za spoznanje, da je bila vaja preslaba za najvišja mesta. Prepričan sem bil, da ne bo dovolj za medaljo. Jasno mi je bilo, da je bilo preslabo. Ko sem dobil oceno, sem bil pozitivno presenečen. Sodniki me niso dotolkli, bili so mili. Nisem si mislil! Sem bil pa evropski favorit in tudi Evropejci rabimo nekoga, ki se kosa z Azijci.

Ali telovadci takoj po koncu vaje veste, kakšno oceno boste dobili? Se za veliko zmotite?
Če je vaja taka, da ni dvoma, da si naredil zelo lepo ali zelo slabo, potem ja. Sicer pa je vse odvisno od sodnikov, ali bodo kruti ali mili. Na svetovnem prvenstvu bi me lahko za napake, ki so bile vidne s prostim očesom, precej posekali, pa me niso.

Katerega telovadca ste v Stuttgartu najbolj občudovali? V mislih imamo vsa orodja.
Svetovnega prvaka na konju Kitajca Šjaa (ocena 16,300, op. a.) in prvaka na krogih Čena (16,700). Božanski vaji. Izvedba je bila takšna, kot da je ne bi delal človek. Neverjetna telovadba.

Zakaj na zadnji tekmi svetovnega pokala na Slovaškem niste tvegali in naredili iste vaje kot v Stuttgartu?
Po svetovnem prvenstvu nisem imel dovolj motivacije, da bi sploh izvajal svojo najtežjo vajo. Na srečo ni bilo potrebe, ker ni bila močna zasedba. Azijci so šli v domovino. Zakaj bi v kvalifikacijah tvegal in padel? Vedno bom poskušal narediti ravno prav težko vajo za konkurenco!

Že, ampak tekma je najboljši trening ...
Računam, da bo še marsikatera tekma za svetovni pokal zahtevala od mene izvajanje težjih vaj.

Zakaj ni na svetovnem pokalu vseh najboljših?
Ker je svetovni pokal samemu sebi namen. Če bi bila to ena od možnih poti za olimpijske igre, bi vsi, ki se tja ne uvrstijo z ekipo, prišli. Te tekme so zgolj dober trening, res pa je, da je vedno zraven peščica najboljših. Neke primerjave so. Če pridem jaz, je za nekoga, ki me premaga, to znak, da je na dobri poti.

Se vam je težko motivirati za tekme, če ni najboljših?
Hvala bogu, da mi je prejšnja vaja postala lahka. Precej nemotiviran lahko izvedem to sestavo. Te najtežje vaje, ki sem jo izvajal na svetovnem prvenstvu, pa ne ne morem narediti kar tako, na kaki nepomembni tekmi. Potreben je adrenalin, moraš biti "naspidiran".

Na zadnji tekmi v Ostravi smo videli tri slovenske zmage, čeprav je res, da sta Alen Dimic in Sašo Bertoncelj slavila v zelo okrnjeni konkurenci. Se lahko nadejamo, da bo slovenska gimnastika tudi ekipno kmalu posegala po najvišjih mestih?
Ne. Sašo je specialist le za eno orodje, Alen sicer je mnogobojec, ampak v ospredju je drog. Za ekipo moraš imeti močne tekmovalce v mnogoboju. Dvomim, da bomo imeli kdaj močno ekipo, bodo pa v vrhu posamezniki.

Zadnjo noč pred naslovom prvaka ste sanjali o finalnem nastopu. Ali v dneh po osvojitvi zlata še sanjate ta uspeh?
Ne, sem čisto prazen in sproščen. Vse je šlo ven iz mene.

Je nov avto, ki ste ga dobili od pokrovitelja, vsaj malo odtehtal trud, ki ste ga vložili v kariero?
Težko je meriti ves trud. Poplača se drugače. Občutka, ko stojiš na odru za zmagovalce, se ne da ovrednotiti. S tem se ti vse povrne. Res pa je, da je avto kot nagrada vrhunec v zgodovini slovenske gimnastike. Tega nisem vajen. Najprej so se mi kar zatresle noge, ko sem na sprejemu v BTC-ju videl, kaj sva dobila z Aljažem.

Koliko vam še manjka do konca študija na ekonomski fakulteti?
Toliko kot pred nekaj leti, to pomeni nekaj izpitov.

Bo zdaj več časa tudi za študij?
Načeloma je čas, da ga dokončam, vendar ni prave motivacije. Z gimnastiko čisto solidno živim. Zaposlen sem pri MNZ-ju, imam tudi sijajne pokrovitelje.

T. O.