Ker je letošnje poletje precej muhasto, je dobro vedeti, kako ravnati, če nas v gorah ujame nevihta. "Zaščite pred udarom strele ni, je samo preventiva, kar pomeni, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj in smo popoldne, ko so poletne nevihte najpogostejše, že na varnem," pravi strokovni sodelavec PZS-ja in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi in dodaja: "Če nas nevihta preseneti v gorah, je nujno, da sestopimo z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oz. predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine. S sebe odstranimo vse kovinske predmete, teh ne odvržemo, ampak jih spravimo na varno mesto, stran od sebe, saj jih bomo po hudi uri potrebovali."

"Svetujemo, da se usedete na vrv ali hrbtno podlogo nahrbtnika, noge spravite v nahrbtnik in oblečete zaščitna oblačila. Biti moramo čim nižji. Izogibamo se tudi osamelih dreves in izpostavljenih predmetov, s telesom se ne dotikamo sten, po katerih se lahko 'sprehodijo' blodeči tokovi strele. Najvarneje pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujemo sestop, naj bo razdalja med nami vsaj 20 metrov."

Čelado na glavo
Na določenih predelih lahko še vedno naletimo na zbit in pomrznjen sneg, ki ga lahko prečimo samo s primerno opremo – cepinom, derezami in primerno obutvijo. Matjaž Šerkezi: "Svetujemo uporabo čelade, ki ščiti glavo v primeru padca na mokrih koreninah ali skali in pred manjšim padajočim kamenjem, ki ga je letos več predvsem zaradi obilice snega pozimi in trenutnih nalivov, ki zrahljajo skale. Kjer poti potekajo pod stenami, je uporaba čelade nujna."

Turo je treba prilagoditi izkušnjam in sposobnostim najšibkejšega udeleženca. V nahrbtniku je treba imeti aluminijasto folijo, veliko črno vrečo ali bivakvrečo, osebni komplet prve pomoči, čelno svetilko, mobilni telefon s polno baterijo, beležko in navadni svinčnik, svečo in vžigalice v vodoneprepustni vrečki ter železno rezervo (hrano z visoko energijsko vrednostjo in dolgim rokom obstojnosti, ki je lahka in ima majhen volumen).

Podhladitev je največ – poleti!
Planinci naj s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice. V gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih.

Pozanimati se je treba tudi o poti in njenem stanju. Planinske poti v Sloveniji so odlično opremljene, so pa v naravi in izpostavljene različnim šumom, kot so število obiskovalcev, podori, nalivi, tako da ima lahko pot, ki je bila še včeraj varna in prehodna, naslednji trenutek popolnoma drugačno podobo. Kakovostne in preverjene informacije o stanju na planinskih poteh in varnejšem obiskovanju gora je najti na spletni strani Planinske zveze Slovenije, podrobnejše informacije pa pri oskrbnikih planinskih koč. V primeru nesreče vedno pokličemo številko 112.

Koristen pripomoček je tudi zemljevid
Za še varnejši obisk gora v vsak nahrbtnik sodita kompas in planinski zemljevid, opozarja generalni sekretar PZS-ja in inštruktor planinske vzgoje Matej Planko: "Tudi ko elektronske naprave odpovedo, se spraznijo baterije ali po nerodnosti poškodujemo zaslon, sta dragocena pripomočka tiskani zemljevid in vodnik. Tu so informacije preverjene, za razliko od informacij na spletiščih in družbenih omrežjih, kjer je treba ohraniti distanco in imeti veliko izkušenj pri presojanju, poleg tega sta pomemben vir podatkov pri načrtovanju ture, ki je z vidika varnejšega obiskovanja gora nujna in ključna. Zato v vsak nahrbtnik sodita kompas in planinski zemljevid, pri načrtovanju ture si pomagajte s tiskanimi vodniki, podatki s spleta pa naj služijo za osvežitev razmer in trenutnega dogajanja na posameznem območju."

Planinska zveza Slovenije že desetletja izdaja planinske zemljevide in vodnike slovenskih gorskih območij, ki so nazoren in verodostojen prikaz gora na papirju ter najboljši pripomoček za obiskovalce gora na terenu.

Ponoči nikar na pamet v neznano!
Zemljevid in kompas bosta prav tako dobrodošla, če zaidemo s poti oziroma se v gorah izgubimo. "Mobilne aplikacije, ki se jim posveča tudi aktualna številka Planinskega vestnika, so v pomoč pri načrtovanju ture, niso pa zamenjava za tiskani zemljevid in klasični kompas," poudarja tudi Matjaž Šerkezi: "Če se izgubimo, ostanimo mirni in se poskušajmo po poti, po kateri smo prišli, varno vrniti do prve znane točke, na primer znamenja, markacije ali poznanega dela poti. Če nas je ujela tema ali megla in nismo življenjsko ogroženi – življenjsko ogroženost pomenijo poškodbe, hud mraz ... in ne potreba po vodi in hrani –, poskušajmo noč preživeti na prostem oz. zasilno bivakirati, tako da oblečemo vsa oblačila, se usedemo na nahrbtnik v zavetju dreves, rušja, balvana in ohranimo pozitivne misli, nato pa z dnem rešujmo položaj. Pri tem je pomembno, da o svoji nameri obvestimo najbližje in jih s tem pomirimo. V noči in megli nikakor ne nadaljujemo poti v neznano, saj se ta v večini primerov konča z resnimi poškodbami, ki so posledica zdrsa ali padca prek stene. Če je naše življenje ogroženo oz. smo poškodovani ali pa na območju, kjer je velika možnost objektivnih nevarnosti, pokličimo številko 112. Pomembno je tudi, da varčujete z baterijo mobilnega telefona, saj bo to edina vez z gorskimi reševalci."