Za otroka mora biti nogomet zgolj igra in priložnost za druženje, ne pa, da starši od njih pričakujejo ali celo zahtevajo dobre rezultate in podpis profesionalne pogodbe pri 15 letih, pri tem pa se vmešavajo še v delo trenerjev in jim dirigirajo, kdo v ekipi mora igrati. Na turnirjih ta bolna ambicioznost še bolj pride do izraza, zato so vse pogostejši primeri fizičnega nasilja. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Za otroka mora biti nogomet zgolj igra in priložnost za druženje, ne pa, da starši od njih pričakujejo ali celo zahtevajo dobre rezultate in podpis profesionalne pogodbe pri 15 letih, pri tem pa se vmešavajo še v delo trenerjev in jim dirigirajo, kdo v ekipi mora igrati. Na turnirjih ta bolna ambicioznost še bolj pride do izraza, zato so vse pogostejši primeri fizičnega nasilja. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

V soboto se je v Rogózi v bližini Maribora zgodil incident. Na otroškem nogometnem turnirju so se stepli starši. Policisti so ugotovili, da so se gledalci najprej sprli, nato pa še stepli. Trem odraslim osebam so izdali plačilni nalog. Na neprimerno vedenje staršev s primesmi verbalnega in fizičnega nasilja že dolgo opozarja nekdanji slovenski nogometni reprezentant Marinko Galić, ki ima v Mariboru svojo nogometno šolo s sedmimi skupinami (vsaka ima približno 20 članov), pri čemer so v najmlajši otroci, rojeni leta 2020.

Marinko Galić ima že 15 let svojo nogometno šolo in ugotavlja, da so otroški nogometni turnirji postali naporni in celo mučni. Foto: Facebook
Marinko Galić ima že 15 let svojo nogometno šolo in ugotavlja, da so otroški nogometni turnirji postali naporni in celo mučni. Foto: Facebook

Ni bilo druge, kot zapustiti turnir
"Že vrsto let opozarjam na vse hujše in vse pogostejše izgrede staršev ob nogometnih igriščih. Že pred devetimi leti sem na enem od mednarodnih turnirjev sredi finala otroke poklical z igrišča in smo šli domov. Letos junija sem imel podobno izkušnjo na Teznem pri Mariboru. Dve ekipi iz svoje šole sem imel v četrtfinalu. Zaradi odpovedi štirih otrok sem bil prisiljen enega od otrok uvrstiti v obe ekipi, pa so se starši iz enega od klubov razburjali, da goljufamo. Ker je bilo vse skupaj že na meji pretepa, smo raje zapustili turnir."

Incident tudi v Škofji Loki
Takšni dogodki niso redki, ugotavlja Galić. "Podobni prizori so bili tudi v Škofji Loki, kjer so se starši pretepali in pred otroki drug drugega vlekli ven iz avtomobilov. Žal je ta problematika vse bolj pereča. Morda bo zdaj po pretepu v Rogozi in vseh debatah v medijih nekaj časa mirno, a se bodo gotovo spet pojavile težave. Nekateri bodo rekli, kaj ta Galić spet pametuje, ampak – vem, kaj govorim. Vsi ti otroški turnirji so postali naporni, moteči v celotnem procesu dela. Sam zelo uživam v delu z otroki, ampak turnirji so postali mučni."

Sorodna novica Šport otrok: od kletvic do prehitrih tekmovalnih ciljev
Sorodna novica Prepir med gledalci otroškega nogometnega turnirja se je končal s pretepom in grožnjami

Ko "pametni" starši prevzamejo vlogo trenerjev ...
Da bi prepovedali staršem obisk tekem, bi bilo seveda nesmiselno, večina staršev je vendarle "normalnih". Galić: "Nič nimam proti, če so starši na tekmah, dokler izžarevajo neko pozitivo in navijajo za svojo ekipo. Da vzklikajo: 'dajmo, fantje', pa da najdejo kakšno spodbudno besedo, kadar njihova ekipa izgublja. Poskušam jih vzgajati, kako naj stojijo otrokom ob strani, a žal se zgodi, da takoj, ko se z otrokom usedejo v avto, že kritizirajo njegovo igro, njegove poteze. Ali celo, zakaj je poslušal trenerja, in ne staršev." Namesto da bi bila v kategorijah do sedem (U-7) in devet (U-9) let športna vadba namenjena le igri in užitku, je torej vse pogosteje v ozadju bolna tekmovalnost.

Marinko Galić poudarja, da ni noben šovinist, a vseeno: "Predvsem mamice se rade vmešavajo na takšnih turnirjih." Mame nekoč niso imele takšne vloge, dodaja. "Zdaj je na tekmah več mam kot očetov. Ko sem jaz treniral nogomet, je bila vloga mam drugačna. Bila je tista, h kateri si se najprej stisnil, da te je potolažila."

Neprimerno vedenje tudi na rokometnih tekmah mladih

Žaljivo navijanje je opaziti tudi na otroških rokometnih tekmah. Svoje izkušnje nam je zaupala Martina iz enega od prvoligaških rokometnih klubov: "Navijala sem za nečaka, a se žal pogosto zgražala nad pomanjkanjem osnovne kulture med navijači. Presenetljivo veliko mamic je bilo na tekmah, pričakovala bi, da bodo mirne, toda dogajalo se je ravno nasprotno. Nenehno so imele občutek, da se njihovemu otroku godi krivica in da morajo ob vsaki sporni situaciji vpiti in žaliti sodnike in starše nasprotne ekipe. Na eni od tekem je bilo tako vroče, da je zelo malo manjkalo do pretepa. Sodniki so pravočasno posredovali in jih poslali iz dvorane. Stvar je šla tako daleč, da nisem več hodila na nečakove tekme, saj mi je postalo neprijetno."

Vse več nasilja med navijači otrok
Starši bi morali s tribun spodbujati otroke oziroma navijati za svoj klub. Žal je vse prevečkrat slišati vpitje, žaljivke, grde besede in celo grožnje. Foto: EPA
Starši bi morali s tribun spodbujati otroke oziroma navijati za svoj klub. Žal je vse prevečkrat slišati vpitje, žaljivke, grde besede in celo grožnje. Foto: EPA

Poziv k sistemskim ukrepom
Rešitev tudi ni v tem, da bi klubi najemali profesionalne varnostnike, saj je to predrago. Zdaj to vlogo večinoma opravljajo prostovoljci, največkrat upokojenci, ki pa niso kos nalogi, in niti ne sme nihče od njih pričakovati, da bodo posegali v pretep dveh staršev in tvegali kakšen udarec. Galić meni, da bi morali težave urediti zakonsko in uvesti stroge kazni za izgrednike na športnih prireditvah (teh je tudi na članskih tekmah preveč). "Kršitelje bi morali popisati, kaznovati in predvsem prepovedati prisotnost na kateri koli športni prireditvi. Ali bodi normalen navijač ali pa ostani doma."

Medalje vsem, ne le najboljšim
Galić bi ukinil tudi določene nagrade. "Že na treningu otroci radi tekmujejo in štejejo gole, potem pa vpijejo: zmagali smo. Na turnirjih bi ukinil individualne nagrade, torej za najboljšega strelca, igralca, vratarja ..., medalje pa bi morale dobiti vse ekipe, ne le prve tri (podoben sistem so uvedli v slovenskem gorskem kolesarstvu v najnižjih kategorijah; op. a.). Ampak – vprašanje, ali bi klubi potem sploh želeli sodelovati. Največji klubi so pri tem vendarle v boljšem položaju, tam se starši ne vtikajo v delo trenerjev. Tega si ne smejo dovoliti. Dobro vedo, da bo otrok letel iz kluba, saj veliko kandidatov čaka, da se lahko vpišejo. Pri manjših lokalnih klubih, ki se borijo za vsakega otroka, pa je očitno dovoljeno vse."

Neustrezno vedenje na otroških športnih prireditvah