Danes Rusi, Belorusi, Čehi in Slovaki potujejo domov (sami vzhodnjaki!?), 12 najboljših ekip pa je vsaj z mislimi že pri prvih tekmecih. Spet smo se uradno srečali s selektorjem Mirom Požunom, z igralcema Miladinom Kozlino in Vidom Kavtičnikom, seveda pa ni manjkal voditelj novinarske konference, direktor reprezentance Stane Ostrelič.

Požun poudaril nekaj imen
Miro Požun je prvi del 8. evropskega prvenstva ocenil kot pričakovano - z dobrimi in s slabimi trenutki. Poudaril je, da so izpolnili prvi cilj in da so že pred prvenstvom vedeli, da sta Poljska in Hrvaška skoraj nepremagljivi. Pohvalil je oba vratarja, Pajoviča in Zormana, od drugih pa pričakuje, da se bodo izkazali v drugem delu. Podobnega mnenja sta bila tudi igralca, Vid Kavtičnik pa je obžaloval, da je v zadnjih minutah proti Hrvatom popustila koncentracija in da končni izid ni realen.

Črnogorci so močni
Seveda je bilo največ časa namenjenega Črnogorcem. Požun je bil presenečen nad kakovostno igro naših prvih tekmecev v drugem delu. Opozoril je na Mrvaljevića (Cimos Koper), Muratovića (Valladolid), vratarja Stojanovića (Gummersbach) in Kapisodo (Bosna). Zagotovil je, da bo Slovenija igrala na zmago in da se še ni odrekla drugemu cilju na tem prvenstvu - olimpijskim kvalifikacijam.

Gajič napovedal zaroko
Ob odhodu s konference sem poklepetal še s Škofom (malo ga boli koleno), z Gajičem, ki je napovedal zaroko s svojo prijateljico, in s kapetanom Zormanom, ta mi je zaupal, da vsak dan poklepeta tudi s sinčkom Maksom, ki bo čez nekaj dni star dve leti.

Realno so možnosti za kvalifikacije zelo majhne
Resnici na ljubo bo drugi cilj naše reprezentance težko izpolniti. Realno so v tem trenutku v boljšem položaju Norveška, Madžarska, Švedska in morda tudi Islandija, ta je v čakalnici, če bi naslov osvojila katera izmed ekip, ki je že v kvalifikacijah. Tako kot na vsakem prvenstvu smo zdaj vsi poročevalci, vsaj slovenski, pri računskih nalogah. Na vsakem koraku preračunavamo, kako bi lahko Slovenija prišla do kvalifikacij. Dozdajšnja računska dognanja praktično zahtevajo dve slovenski zmagi. Dobrodošla različica bi bili tudi trije norveški porazi (torej tudi s Slovenijo) in v drugi skupini bi morale seveda biti Madžarska, Švedska in Islandija na mestih od četrtega navzdol. Po svoje znanstvena fantastika! Toda, saj veste kaj, vsaj v športu, umre nazadnje.

Gostitelj "mora" vsaj do polfinala
Seveda je res, da je šport zanimiv tudi zato, ker skoraj vedno ponudi kakšno presenečenje in vsaj zame bi bilo veliko, zelo veliko, če bi Slovenija prišla do kvalifikacij. Nisem pesimist. Realno menim, da sta Norveška in Danska težko premagljivi, zmago pa pričakujem proti Črni gori. Zakaj tako razmišljanje? Norvežani so gostitelji in skoraj, žal, je že pravilo, da je gostitelj iz mnogih razlogov vsaj v polfinalu. Še posebej to velja za reprezentance, ki ne sodijo v prvi evropski razred. Norveška je takšna. Danci? Danci so že dolgo člani elitnega svetovnega razreda. Tako v moški kot v ženski konkurenci. Rokomet je pri njih šport številka dve, za nogometom. In ne nazadnje, danski rokometaši so zelo zaželeni v najboljših klubih v Nemčiji in Španiji, v zadnjem obdobju pa se spet vračajo v domače klube, ki prav tako kot tuji dobro plačujejo. No, morda bi lahko Slovenija presenetila z zelo natančno igro, kajti Danci so znani, da naredijo zaradi hitre igre kar veliko napak.

Pred nami nekaj poslastic
Zanimiv bo tudi boj v drugi skupini. Francozi imajo najboljše izhodišče, prave poslastice pa bodo medsebojni obračuni rokometnih velesil Francije, Španije in Nemčije v Trondheimu. Nisem prepričan, da ne bodo kakšnega presenečenja pripravili tudi Madžari, Švedi in Islandci.

Prenosi na TV Slovenija
Pred nami je torej zanimiv delovni teden. Od jutri naprej bomo na našem drugem sporedu imeli neposredne prenose vseh tekem slovenske reprezentance. Seveda bom poročal tudi za informativne oddaje, očitno pa bom moral vsaj še enkrat vstati bolj zgodaj zaradi oglašanja v oddajo Dobro jutro.

Brez preračunavanja ne gre
Stavanger bo do petka moj drugi dom. Potem pa se bom z vlakom preselil v olimpijski Lillehammer in tam ostal do ponedeljka, ko se bom odpravil do Osla in potem prek Frankfurta domov. Nocoj bom prvič odšel v središče mesta, na dobro, ne preveč obilno večerjo in na daljši sprehod. Sorodnikom in prijateljem bom napisal še nekaj razglednic in malce pokukal tudi v zgodovino medsebojnih obračunov Slovenije z Dansko in Norveško. No, zagotovo bomo s kolegi še malce preračunavali! Brez tega preprosto ne gre!

Lep pozdrav iz Stavangerja!

Ivo Milovanovič