Končalo se je tako, kot smo pričakovali. Očitno nekaj le pomenijo izkušnje in kakovost. Kljub vsemu so, v drugem delu pričakujem še dva poraza Črne gore, debitanti na tem evropskem prvenstvu svojo nalogo do zdaj opravili nad pričakovanji. Najbrž ste že v drugih medijih zasledili, da so po neodločenem izidu z Rusijo (Rusi so izenačili tri sekunde pred koncem) in po porazu s petimi goli proti Norveški (več ne bi smeli izgubiti) postali pravi narodni junaki. Kolegi iz Črne gore prav tekmujejo, kako bi jih poimenovali, seveda, čim bolj junaško.

Prvo ime srbsko-črnogorskega rokometa Vujović
Ta generacija je začela pisati novo zgodovino črnogorskega rokometa, ki je do zdaj imela tako v reprezentanci Jugoslavije (tisti stari in zelo uspešni) kot v sestavljeni ekipi Srbije in Črne gore izjemno uspešne igralce. Prvo ime, zaenkrat nedosegljivo, je zagotovo Veselin Vujovič, danes selektor Makedonije (Slovenija jo je izločila v kvalifikacijah za Euro 2008), eden najboljših igralcev na svetu vseh časov, ki se je rodil na Cetinju.

Popović: Odprta vrata za velika tekmovanja
Marsikaj pove izjava selektorja Popovića: "Svet ne razume, kaj smo mi naredili za našo državo. Uspeh malemu narodu pomeni skoraj vse. Zdaj smo si odprli vrata za velika tekmovanja!" Najbrž ima prav, prav pa je tudi, da jim zaželim veliko uspehov v prihodnje.

Skok v naš tabor. Tekmo, ki se jo da dobiti, so dobili. Svoje delo so opravili rutinirano. Sicer pa se zmagi ne gleda v zobe. Slovenija si je podaljšala upanje za olimpijske kvalifikacije, na žalost je naloga še vedno zelo zahtevna, na robu realnosti.

Bum-bum Pajo v vrhunski izvedbi
Vsi vemo, da je rokomet igra kolektiva, vendar nocoj moram, izjemoma, več prostora nameniti Alešu Pajoviču. Spet je odigral na velemojstrski ravni. Hladnokrvno je zadeval s sedmih in devetih metrov. Na koncu kar devet golov in zasluženo nagrada za najboljšega igralca. Pajovič na tem prvenstvu dokazuje, da je igralec, ki ve kaj hoče in kaj zmore. Na srečo selektorja Požuna je kljub temu, da ni bil ves čas na pripravah, telesno dobro pripravljen. V ospredju je zaradi zadetkov njegova kakovostna igra v napadu, toda Pajovič je pomemben člen tudi v obrambi. Skratka, na tem prvenstvu igra tako, kot smo si vedno želeli.

Vsi imajo Euro 2004 v lepem spominu
V hotelu, v katerem bivajo vse reprezentance, je hrana še naprej na skromni ravni, najbolj pa moti, da si ne moreš privoščiti niti kavice ali soka. Preprosto je treba oditi proti mestu. Do mesta pa je kar dobre pol ure. Mnogi, ne samo igralci, ampak tudi trenerji in predvsem novinarji se še vedno radi spomnijo Eura 2004 v Sloveniji!

Za slovenske navijače le pohvale
Na tekmi Slovenija - Črna gora je bilo okoli 1.500 gledalcev, malo za EP. Na žalost ni bilo več naše navijaške skupine, ki so jo prireditelji posebno pohvalili. In res si zaslužijo pohvale. Dolga pot in potem še pravo navijanje. Priznam, tudi meni so manjkali. Toda kljub temu, da je bilo doslej povprečno na dan okoli tisoč gledalcev, so prireditelji v Stavangerju zadovoljni. Bolj, vse bolj so zadovoljni, kajti domača reprezentanca je že s svojim prvim nastopom v tem kraju poskrbela za polno dvorano. Prvič na tem prvenstvu.

Ne prav poceni vstopnice
Prišli so tudi Danci in skoraj prepričan sem, da bo vzdušje bistveno manj komorno kot do zdaj. Vstopnice niso prav poceni, najcenejša je 36, najdražja pa 80 evrov. V olimpijskem Lillehammerju bo še dražje. Za finalni dan tudi 150 evrov. No, nekoliko cenejši so spominki. Za maskoto je treba odšteti 150 kron, prav toliko pa tudi za najbolj navadno majico z oznako prvenstva.

Sodniki delo (vsaj zaenkrat) opravljajo dobro
Nekako v ozadju so na srečo sodniki. Ne vem natančno, kdo jih razporeja, vendar lahko kot stalni kritik tokrat priznam, da delo opravljajo, vsaj za zdaj, dobro. Najzahtevnejše tekme sodijo res najboljši in za zdaj je sodniških napak prav malo. Res je, da jih najzahtevnejše delo šele čaka, vendar imam občutek, da bodo tokrat res ostali do konca v senci igralcev.

Ne nazadnje je to prvenstvo, tako kot vsa za nami in pred nami, prvenstvo igralcev, ekip in ne sodnikov. Zagotovo ste opazili, da Slovenija tokrat nima predstavnikov. Na vprašanje zakaj, predstavniki EHF-ja, ki jih poznam, samo zmigujejo z rameni. Očitno je v ozadju zanimiva, vsaj zame, skrivnostna zgodba.

Združenje pohvalilo slovenske predstavnike
Za konec še nekaj iz pogovora z dr. Gerdom Butzekom, generalnim direktorjem GHC-ja (Združenje evropskih klubov). Potrdil je, da so tokratne zahteve GHC-ja zelo resne in prepričan je, da bo EHF morala popustiti. Pohvalil je tudi sodelovanje Tomaža Jeršiča, na nek način njegovega šefa, in predstavnikov Celja Pivovarne Laško in velenjskega Gorenja, ki sta tudi člana združenja. Butzek meni, da so njihovi predlogi za številne spremembe zelo potrebni, meni celo, da so prava mala revolucija.

Danes sem imel lep dan, Slovenija je zmagala, od doma so mi sporočili, da je vse v redu z ženo, hčerko, zetom, očetom in enoletno vnukinjo in seveda z mojim kužkom, reprezentanca je zmagala in užival sem v dvobojih Hrvaške in Danske ter Norveške in Poljske.

Lep večerni pozdrav iz Stavangerja!

Ivo Milovanovič