59-letni 'Noka' Serdarušić, po rodu Hrvat iz Mostarja, si je trenersko ime ustvaril na klopi nemškega Kiela, s katerim je v 15 letih (1993-2008) osvojil vse, kar je bilo mogoče. Posebej plodno je bilo leto 2007, ko je 'zebre' popeljal do zmage v nemškem prvenstvu, pokalu in v Ligi prvakov. Iz Kiela je odšel z grenkim priokusom, tudi zaradi afere s podkupovanjem, v katero so ga (neuspešno) vpletali.

A zdaj je povsem osredinjen na slovensko reprezentanco, ki jo bo najprej popeljal na evropsko prvenstvo januarja 2010 v Avstriji. Nekaj misli in načrtov je razkril tudi v intervjuju za MMC.

Prvič ste na položaju reprezentančnega selektorja. Kako bi ga primerjali z vlogo klubskega trenerja?
V klubu je veliko lažje delati. To pravim, čeprav še nisem imel niti enega treninga z ekipo. V klubu namreč sam odločaš koliko in kdaj trenirati. Z reprezentanco to ni mogoče. Zberemo se 25. (oktobra, op. a.), čeprav bi bil najsrečnejši, da začnemo že jutri. Zame je novo, kako v tako kratkem času nekaj napraviti. Posledično je tudi pritisk večji.

Čemu ste v zadnjih dveh mesecih, odkar ste bili imenovani za selektorja, posvetili največ pozornosti?
Povedal sem že, da se z Romanom Pungartnikom in Tomažem Jeršičem dobro razumem, torej s te strani ni bilo težav. Vse naše delo je bilo usmerjeno v to, da naredimo pravo selekcijo, da imamo načrt, kaj delamo jutri. Oblikovali smo ta seznam. Tri tekme bodo dobrodošle, da spoznam igralce in vidim, kaj se lahko do januarja še postori.

Kako spremljate igre reprezentantov? Koliko tekem ste si ogledali?
Jaz sem si poskušal vsak teden ogledati vsaj eno tekmo. Normalno pa je, da na treh, štirih nisem mogel videti vseh igralcev, ki so na spisku.

Z Vidom Kavtičnikom ste dobro sodelovali v Kielu. Bo on na igrišču vaša podaljšana roka?
Kot trener je moja podaljšana roka vedno rokometaš, ki igra na mestu organizatorja igre, to je srednjega zunanjega. Ni pomembno, kako se zdaj imenuje. Z Vidom se dobro razumem, a ne samo z njim. Tudi z nekaterimi drugimi, ki so delali z menoj, Pungartnikom, Alešem Pajovičem ... Upam, da bo tako tudi z vsemi ostalimi.

Košarkarji so na nedavnem evropskem prvenstvu razveselili Slovenijo s polfinalom. Lahko kaj podobnega pripravite tudi rokometaši?
Bil bi najsrečnejši, če bi še izboljšali dosežek košarkarjev. Toda najprej moramo delati, potem pa bomo videli, kam nas bo to pripeljalo.

Ali ima Slovenija kakovost za, denimo, medaljo?
To je dobro vprašanje. Za zdaj bom rekel samo, da je nekaj reprezentanc še kvalitetnejših.

Sami ste si verjetno že postavili cilje za EP? S čim bi bili zadovoljni in kaj bi vas razočaralo?
Kot trener živim že zadnjih 30 let. Razveseli me vsaka zmaga, razžalosti pa vsaki poraz.

Ali že kaj razmišljate o prvih nasprotnikih v Avstriji, Švedih, Nemcih in Poljakih?
Nič še ne razmišljam o njih. Vse moje misli so usmerjene k slovenski reprezentanci. Nedvomno so vse tri izjemno kvalitetne reprezentance. Lahko bi celo rekel, da vsakega poljskega, nemškega in švedskega rokometaša poznam skoraj bolje kot slovenskega.

Zdi se, da v zadnjih letih najmočnejša reprezentanca Francije zmaguje izključno zaradi fizične premoči. Menite, da je šel razvoj rokometa preveč v smer 'fizike' oziroma telesne moči, manj pa je poudarka na tehniki?
To ste vi rekli, da zmagujejo zaradi fizične premoči. Sam tega ne vidim tako. Res je, da je telesna moč njihov pomemben adut, a ko pogledate francosko reprezentanco, potem vidite, da so igralci kot Karabatić, Narcisse, Guigou in Omeyer ekstra kvalitete. Vsi so člani reprezentance sveta, kar pomeni, da po kvaliteti močno izstopajo. Torej niso samo fizično močni, ampak tudi izjemno talentirani.

vozel.ales@rtvslo.si