Ob 14.33 je na letališču Tegel pristalo letalo z nepričakovanimi junaki. Že na čarterskem poletu je pivo teklo v potokih. Vratar Carsten Lichtlein je prinesel šampionski krožnik z letala. Rokometašem se je seveda poznalo, da niso zatisnili očesa od konca nedeljskega finala proti Španiji (24:17).

Z avtobusom so zlate rokometaše odpeljali v dvorano Maxa Schmelinga. 9.000 navijačev je pozdravilo selektorja Dagurja Sigurdssona in njegove varovance. Iz zvočnikov je odmevala himna svetovnega prvenstva leta 2007, ko so Nemci v dramatičnem finalu premagali Poljsko v Kölnu. DJ Ötzi je s svojimi uspešnicami ogreval že tako naelektreno vzdušje.

Sigurdsson: To je moja nova domovina
"Sploh ne morem verjeti, da se je to zgodilo. V finalu smo pokazali najboljšo igro in zasluženo osvojili lovoriko. To je moja nova domovina," je poudaril 42-letni islandski strokovnjak, ki velja za bolj zadržanega. Na nedeljskem sprejemu prvakov v Krakovu je dokazal, da je tudi zelo spreten plesalec.

Wolff: Mislim, da imamo možnosti za nove velike zmage
Junak finala je bil vratar Andreas Wolff, ki je spravljal Špance v obup. Prejel je 17 zadetkov, v prvem polčasu pa le šest. "Ob sedmih sem šele odšel v posteljo, nato sem spal dve urici. Morda se je rodila nova velika generacija. Mislim, da imamo možnosti za nove velike zmage. Olimpijske igre v Riu in svetovno prvenstvo v Franciji sta naša naslednja cilja," je z zelo hripavim glasom zavpil Wolff.

Finalno tekmo si je na televizijski postaji ARD ogledalo kar 17,4 milijona gledalcev.

Kapetan Uwe Gensheimer in Steffen Weinhold sta bila nosilca igre, prvi na Poljskem sploh ni igral zaradi poškodbe, drugi pa se je poškodoval med prvenstvom. Nemci imajo izjemno obetavno generacijo. "Čaka nas izjemno težka naloga, saj bomo zdaj na velikih tekmovanjih med glavnimi favoriti," se zaveda menedžer izbrane vrste Oliver Roggisch.