Vujović svoje varovance v Zrečah pripravlja na evropsko prvenstvo, ki se bo 12. januarja prihodnje leto začelo na Hrvaškem. Slovenci po bronasti medalji na svetovnem prvenstvu v Franciji tudi na Hrvaško odhajajo z visokimi cilji, a Vujović opozarja, da je evropsko prvenstvo močnejše, kot sta svetovno ali olimpijske igre.

"Tu ni outsiderjev. A tako kot v Francijo, bomo tudi na Hrvaško odšli 'tiho', brez tega, da bi sprejemali vlogo favorita, a z močno vero vase. Odšli bomo s prepričanjem, da smo močna selekcija, ki bo imela veliko podporo navijačev, ker je Hrvaška blizu. Mislim, da vsi moji igralci komaj čakajo, da se začne evropsko prvenstvo, da pokažejo, da medalja v Franciji ni bila slučajnost," pravi Vujović, ki močno upa, da bo v Zagrebu ali pa kasneje v Varaždinu lahko računal na pomembna člena Jureta Dolenca in Nika Henigmana, povratnika po operaciji kolena.

Za vami so prvi treningi na zaključnem delu priprav. Kakšni so vtisi, kako "diha" ekipa?
Moj vtis je, da so igralci prišli zelo razpoloženi. Zdi se, da so prišli s čustvi, ki so nekakšno nadaljevanje prvenstva v Franciji. Da so komaj čakali, da se zberemo. In vse to me ohrabruje in zadovoljuje.

Ogrodje moštva je enako kot v Franciji, kar je, kot ste že omenili, naša prednost. Kaj se da v tem kratkem času, ki ga imate za priprave, dodati igri oziroma kaj spremeniti?
Prvi cilj je, da igralce osvežimo, da jih spočijemo od napornih tekem v njihovih klubih, skratka, da jih čim bolje pripravimo za sklepni del priprav, ki se bo začel po novem letu. Novosti? Na levem krilu imamo Niko Medveda, ki lahko pomaga Darku Cingesarju v obrambi na številki pet. Imamo Žigo Mlakarja, ki lahko pripomore k večji učinkovitosti v napadu. V obrambi moramo uigrati še eno do dve alternativi, tako da bomo lahko presenečenje za nasprotnike. Večina ekip v Evropi namreč igra obrambo 6-0. Mi bomo poskušali biti malo drugačni, čeprav bo seveda naša prva obramba še vedno 6-0, ki smo jo kar precej spremenili s prihodom višjih igralcev. V kvalifikacijah, pa tudi na zadnjih tekmah proti Hrvatom, ki so fizično izjemno močna reprezentanca, smo pokazali, da se jim lahko zoperstavimo v vsakem segmentu. To so stvari, za katere se bomo potrudili, da jih obdržimo, bomo pa zagotovo uvedli neke novosti, še posebej za Nemčijo ali skandinavske reprezentance, ki niso vajene, da igrajo proti neki agresivni obrambi.

Nik Henigman in Jure Dolenec sta pomembna člena te reprezentance, a njun nastop je pod vprašajem. Kakšne kombinacije preigravate v zvezi z njima?
Henigman in Dolenec delata po posebnem programu, ki ga nadzira Primož Pori. Dolenec je zelo blizu, da začne trenirati z ekipo. Henigman je malo dlje, a spet ne tako daleč. Prepričan sem, da bosta ob koncu priprav, ko sledita tekmi s Srbijo, dobila priložnost, potem pa se bomo odločili, ali ju bomo prijavili že za prvi del, ali pa nato v naslednji fazi tekmovanja. Sem optimist, da bosta oba člana reprezentance na evropskem prvenstvu.

Z bronasto medaljo v Franciji ste dvignili ugled reprezentance. Hkrati pa je s tem uspehom verjetno prišlo tudi do nekaj dodatnega pritiska pred evropskim prvenstvom, kamor prav tako odhajate z visokimi cilji. Kako boste pripravili igralce, da ne bodo preveč obremenjeni z imperativom dobrega izida oziroma celo medalje?
Za povprečnega gledalca oziroma spremljevalca rokometa tretje mesto na svetu pomeni, da se moramo na evropskem prvenstvu boriti za zlato medaljo. A v rokometu to ni tako, saj se najboljši rokomet igra v Evropi. Evropsko prvenstvo je zato močnejše, kot so olimpijske igre ali pa svetovno prvenstvo. Ni outsiderjev, vse ekipe so močne. Mi se zavedamo, da moramo še veliko napraviti, da bi stali z ramo ob rami z reprezentancami, kot so Nemčija, Danska, Francija, Španija, Hrvaška. A se hkrati zavedamo, da če pokažemo svojo najboljšo partijo, lahko premagamo katero koli reprezentanco na svetu. Ne obremenjujemo se s tem, da bi morali na vsakem tekmovanju vzeti medaljo, a kot smo v Francijo, bomo tudi na Hrvaško odšli tiho, brez tega, da bi sprejemali vlogo favorita, a z močno vero vase. Odšli bomo s prepričanjem, da smo močna selekcija, ki bo imela veliko podporo navijačev, ker je Hrvaška blizu. Mislim, da vsi komaj čakajo, da se začne evropsko prvenstvo, da pokažejo, da medalja v Franciji ni bila slučajnost.

Če greva naprej k tekmecem. V prvem delu vas čakajo Makedonija, Nemčija in Črna gora. Na papirju je Slovenija po moči druga v skupini za Nemčijo. Kako na razmerja moči v tej skupini gledate vi?
Dolgo sem v rokometu. Papirnate napovedi se nikoli niso uresničile. Pa naj bo to rokomet, košarka ali nogomet. Ko pogledate te skupine in ocenite na oko, vedno nekdo napravi neko presenečenje. Jaz bi želel, da smo to mi, torej da nismo druga, ampak prva ekipa te skupine, kar pomeni, da bi dobili vse tri tekme. To ne bo lahko, saj je Slovenija vsem izziv, neka raven, ki jo želijo doseči ali celo preskočiti. Če oni premagajo Slovenijo, ki je osvajalec medalje na svetovnem prvenstvu, so že napravili velik korak. Vsekakor imamo visoko kakovost, imamo nekaj prednosti pred ekipama Makedonije in Črne gore, a moramo dati sto odstotkov, če želimo izkoristiti to prednost. V nobenem primeru ne smemo pomisliti, da bi z igranjem s pol moči ali z rutino lahko premagali takšne reprezentance. Makedonija je izkušena reprezentanca, dolga leta igra v isti zasedbi. Jasno je, da je njihov najmočnejši adut Kiro Lazarov, dolga leta najboljši strelec različnih prvenstev in tekmovanj. Imajo še nekaj pomembnih igralcev, ki igrajo v velikih klubih, tako da oni so ekipa, ki se jo spoštuje. Tudi Črna gora je resna reprezentanca. Ima morda najboljšo mlado zunanjo linijo v Evropi s sijajnimi igralci. Potem je pa tu še Nemčija, ki je aktualni evropski prvak. Naša skupina je najbolj izenačena, čeprav morda ni najmočnejša. Vsak lahko premaga vsakogar. Ne bo nikakršno presenečenje, če v prvi tekmi Črna gora premaga Nemčijo. Seveda pa bo na koncu svoje povedalo igrišče. Veliko je komponent (dnevna forma, sodniške odločitve, poškodbe), ki določijo uspeh ekipe. Trudili se bomo, da odigramo na visokem nivoju. In če tako odigramo, potem se ne bojim, da se ne bi uvrstili v drugi del z dvema ali štirimi točkami.

V drugem delu se Slovenija križa še s težjo skupino D, v kateri so Danska, Španija, Madžarska in Češka. Trnova bo pot do prvih dveh mest v skupini II, ki vodita v polfinale, ali pa do tretjega, ki prinaša boj za peto mesto, kajne?
Če pogledate zgodovino reprezentance Slovenije, potem je na velikih tekmovanjih praviloma izgubljala proti ekipam, kot so Nemčija, Danska in Španija. Mi smo to malo spremenili. Španijo smo denimo izločili v kvalifikacijah za olimpijske igre. Dance smo premagali v pripravah pred olimpijskim turnirjem v Riud dva dni pred začetkom. Jaz sem potem samo prosil Boga, da jih ne bi dobili v izločilnih bojih. Kajti premagati takšno reprezentanco dvakrat zapored v tako kratkem času je skoraj nemogoče. A žal se je zgodilo natanko tako. Za Nemce sem pred žrebom želel, da jih dobimo v skupini. Premagali so nas na Poljskem, na olimpijskem turnirju, dvakrat v kvalifikacijah, zdaj pa je že matematično večja verjetnost, da jih naposled premagamo mi. Naučili smo se lekcij. Vsi so mi govorili, če sem neumen, da si želim Nemce, ki nas vedno premagujejo. Da, ravno zato jih želim, sem jim odgovoril. Videli bomo, kako se bodo uresničile moje napovedi. Najpomembnejše je, da napredujemo iz skupine in prenesemo dve ali štiri točke. Če ne prenesemo niti ene točke, potem je nemogoče, da bi razmišljali o polfinalu. Če pa prenesemo štiri točke in prvo tekmo odigramo proti najslabši ekipi iz skupine D ter jo premagamo (npr. Madžarsko), potem smo zelo blizu polfinalu, kar bi bil fenomenalen izid.

Na zadnjem evropskem prvenstvu je presenetila Norveška, ki se je prebila v polfinale. Kdo bi utegnil tokrat presenetiti in kateri so po vašem mnenju glavni favoriti za medalje?
Presenečenje so lahko Švedska, Španija in Norveška. To so tihi favoriti, ki so sposobni narediti velik izid. Favoriti za medalje pa so vedno v zadnjih desetih letih Hrvaška, Nemčija, Francija in Danska. To so reprezentance z visoko kakovostjo, kar pa ne pomeni, da ne morejo zatajiti. Na zadnjem svetovnem prvenstvu smo videli, da se Danska in Nemčija nista uvrstili v polfinale. Zato moramo biti pri ocenah previdni. Jaz bi lahko govoril o ciljih, če bi imel zdrava Henigmana in Dolenca. A ko vam manjkata taka dva aduta, potem avtomatsko zmanjšate pričakovanja. Ko sem postal selektor Slovenije, je bila moja prva ideja, da razširimo bazo igralcev. Drugič in tretjič pa, da nam je vsak igralec izjemno pomemben, hkrati pa, da lahko odigramo brez vsakega igralca. To je težak posel, a je možen. Želim si le, da Henigman in Dolenec okrevata, vsi ostali pa naj ostanejo zdravi. In potem imam v svojih rokah dobre adute.

Kako se počutite v Kopru? Kakšno je življenje na slovenski obali?
Kot vsi veste, je življenje na Obali sproščeno. To so Primorci, ki ne ustvarjajo napetosti. Edini v klubu, ki jo, sem jaz. Gre za amaterski klub, a z velikimi entuziasti, ki delajo zelo predano. Vsi smo kot velika družina, igralci, navijači. Malo sem razočaran nad odnosom nekaterih klubov do mene kot selektorja. A to so stvari, ki jih ne morem popraviti. Vsekakor je mnogo večje zadovoljstvo moje bivanje v Kopru in mesto selektorja Slovenije kot to, da nekdo govori proti meni, ali da me sodnik izključi, ker želi pokazati svojo avtoriteto. Jaz sem večini sodnikov, ki sodijo v slovenskem prvenstvu, največje športno ime, ki mu bodo kadar koli sodili. Nekateri to vzamejo kot čast, drugi pa kot osebni izziv, da pokažejo svojo namišljeno avtoriteto. A tu jaz ne morem nič pomagati.