Rokomet pač velja za šport, kjer sta vloga in moč sodnikov enostavno preveliki. Vsak športni ali rokometni navdušenec se namreč zagotovo spomni vsaj nekaj tekem, ko je preklinjal delivce pravice (kako ironično poimenovanje, kajne?), ki so čez mero dobrega okusa sodili v korist ene od ekip. In tega prav gotovo niso počeli zastonj ...

Smrdi in kadi se že dolgo
Morda je tokrat presenečenje le v tem, da se je v vlogi največjega grešnika znašel nemški Kiel, eno izmed najmočnejših in najuglednejših moštev v Evropi. A če se je v Nemčiji zgodila podkupovalna afera Hoyzer v mnogo bolje organiziranem nogometu, potem tovrstna korupcija v rokometu pač ni senzacija. Četudi je Evropska rokometna zveza (EHF) s preiskavo ovrgla vsa namigovanja, da so 'zebre' podkupovale, je gnojnico težko sprati. In tega, da je sojenje v rokometu pogosto ena od rakovih ran tega sicer privlačnega športa, prav tako ni mogoče zanikati. Smrdi in kadi se namreč že dolgo, spornih tekem je veliko. Znani pregovor 'Kjer je dim, tam je tudi ogenj' je v tem primeru še kako na mestu.

Preohlapna pravila omogočajo različne interpretacije
Seveda je vprašanje, zakaj ravno rokomet omogoča takšen vpliv sodnikov, mnogo večji, kot je, denimo, v nogometu ali v košarki? Nekaj je zagotovo v naravi igre same in pravilih, kjer je preveč prepuščeno subjetivni sodniški presoji, saj so merila velikokrat zgolj približna. Rokomet je zelo kontaktna igra, zato je, na primer, sila težko oceniti, kakšno kazen si kdo zasluži za prekršek. Izključitev ali zgolj rumeni karton? Ali pa dolžina napada? Kdaj gre za zavlačevanje in posledično odvzem žoge?

EHF sprejel sveženj 'protikorupcijskih' ukrepov
EHF je po zadnjih primerih oziroma namigovanjih o podkupovanju sodnikov sprejel nekaj ukrepov, ki naj bi preprečili ali vsaj zmanjšali število takšnih nečednosti. Tako bo EHF pred začetkom sezone 2009/10 oblikoval elitno skupino sodnikov za najpomembnejše tekme, prav tako bo skupaj z IHF-om (Mednarodna rokometna zveza) natančneje opredelil nekatera pravila, da ne bo mogočih različnih interpretacij. Ekipam, ki jim bo dokazana manipulacija izidov, je EHF zagrozil s sodiščem. Sodniški honorar za najboljše sodnike v Ligi prvakov bo z zdajšnjih 400 zrasel na 1.000 evrov na tekmo, EHF pa se bo potrudil tudi za čim boljšo izobrazbo in enotna merila sodnikov. Po novem pa naj bi zunanji partner preverjal tudi morebitno povezavo med rokometnimi izidi in športnimi stavami.

GCH je še radikalnejši od EHF-a
Še korak dlje je šlo združenje 16 najmočnejših evropskih klubov (Grop Club Handball - GCH), katerega član je tudi Celje Pivovarna Laško. GCH tako v 10 točkah med drugim predlaga, da naj bo sojenje v domeni posebnega organa (nekakšne Evropske sodniške pisarne) - torej popolnoma ločeno od EHF-a. Sodniki in klubi naj ne bi imeli nikakršnih stikov pred tekmo ali po njej, kot je bila praksa doslej. Skratka, skupne večerje in podobne dejavnosti odpadejo. Če bi prišlo do kakršnegakoli stika, bi bilo treba obvestiti 'pisarno'. Razmisliti bi bilo treba tudi o tem, ali morata biti oba člana sodniškega para vedno iz iste države. In še, delegate bi morali ocenjevati sodniki, delo sodnikov pa delegati in trenerji.

Gospodje, malo več morale in etike
Seveda pa še tako izpopolnjeni 'varnostni' ukrepi ne morejo preprečiti podkupovanja - sploh ob sodobnih sredstvih komuniciranja - če je tovrsten interes izražen pri ljudeh na obeh straneh. In tukaj pridemo do bistva problema - pomanjkanje etičnih oziroma moralnih standardov. To je pač temelj vsega, pa ne samo pri rokometnem sojenju. Smo naivni oziroma pričakujemo preveč? Morda, a res je, da je enostavnejši in odločen 'ne' učinkovitejši kot vsi preventivni ukrepi.

Ni vse tako črno, kot se zdi
Domnevna izjava Kielovega menedžerja Uweja Schwenkerja (gre le za obračunavanje med Nemci?), da v Ligi prvakov lahko zmaguješ samo s podkupninami, je seveda pretirana in krivična do tistih, ki so do lovorike prišli zato, ker so bili enostavno najboljši. Med nje sodijo tudi Celjani v šampionski sezoni 2003/2004. Za mlado ekipo pod vodstvom Mira Požuna bi se mirne duše lahko dejalo, da so na kakšni tekmi premagali tako nasprotnike kot sodnike. Spomnite se samo prve polfinalne tekme proti najdražjemu moštvu v Evropi Ciudad Realu! Skratka, popolnoma neupravičeno bi bilo trditi, da je v rokometu vse prepredeno s podkupovanjem. Ne, a ne pretiravamo, če trdimo, da je oboje večji problem kot, denimo, v nogometu ali košarki. Zato je ta afera - pustimo ob strani to, koliko so obtožbe resnične - idealna priložnost, da se lep šport očisti gnilobe - v podobi sodnikov, delegatov ali drugih funkcionarjev, ki včasih zamižijo na obe očesi in še na kurjega za povrh.

Aleš Vozel
vozel.ales@rtvslo.si