Za Celjane se v četrtek (20.45) z gostovanjem v Nantesu po dveh mesecih premora nadaljuje Liga prvakov. Slovenski prvaki so po osmih odigranih tekmah (ena zmaga in sedem porazov) na sedmem mestu skupine B. Za šestim, ki ga ob tekmi manj zaseda prav Nantes, zaostajajo dve točki. Boj za osmino finala tako še ni izgubljen, a pot do tja je zelo strma.

"Še vedno imamo ambicije in cilje, zato smo športniki. Postavljati si moramo visoke cilje in stremeti k temu, da jih uresničimo. Ne obremenjujemo se s tem, ali bo dovolj, ampak poskušamo vsako tekmo v Ligi prvakov odigrati najbolje," je dejal Ocvirk, ki poudarja, da je prioriteta nov naslov v državnem prvenstvu, s čimer bi si Celjani zagotovili nastopanje med elito tudi v naslednji sezoni.

Za nami je 27. svetovno prvenstvo v rokometu v Egiptu. Danci so nekako upravičili vlogo favoritov in ubranili naslov. Kakšna je vaša ocena razpleta turnirja pri vrhu?
Praktično je na vseh prvenstvih v zadnjem času krog reprezentanc, ki osvajajo medalje, isti. Mogoče so v Egiptu malo presenetili Švedi, čeprav so nakazovali že prej, da so kandidati za medalje. Lani se jim na domačem prvenstvu sicer ni posrečilo, a so bili vedno zraven. Za to prvenstvo pa so pomladili reprezentanco in pripeljali nove, nam neznane obraze, s čimer so dobili svežino in timski duh, tako da so bili lepa popestritev prvenstva. Sicer pa prevladuje skandinavski rokomet, s hitrimi podajami, z malo vodenja žoge. Definitvno se je pokazalo, da še vedno vratarji odločajo tekme. So jeziček na tehtnici, kar se je videlo tudi v finalu. Bi pa težko rekel, da je bilo v smislu rokometne igre ali taktike kaj novega.

Slovenija je prvenstvo končala na devetem mestu. Verjetno pri vseh ostaja malo grenkega priokusa, saj je bilo glede na prikazano dosegljivo več. Kako ste vi videli nastope Slovencev?
Mogoče smo imeli dober razpored, ampak nas je takoj "podrla" tekma z Rusijo, ko smo bili absolutni favoriti. Mogoče bi se prvenstvo čisto drugače odvijalo, če bi to tekmo zmagali. To je bila ključna tekma, saj je bilo zelo težko igrati v nadaljevanju tako proti Švedski kot tudi proti Egiptu, ko si v minusu dveh točk. Težko je pričakovati ugoden rezultat oziroma moraš narediti veliko več, da prideš naprej. Čeprav smo tekmo z Egiptom dobro začeli, se nam je nato vse porušilo v treh minutah, ko smo srečanje praktično sami podarili nasprotnikom.

Dotakniva se še malo zadnje slovenske tekme z Egiptom in odločitve selektorja Ljubomira Vranješa, da ob trdnem vodstvu s 15:11, ob izključitvah na obeh straneh potegne ven vratarja, tako da je Slovenija igrala 6:5 brez vratarja. Egipčani so nato z dvema hitrima goloma v prazna vrata ujeli priključek in se vrnili v tekmo. Res je lahko biti po bitki general, a laična ocena je, da je Slovenija po nepotrebnem ‒ ko je imela tekmo pod nadzorom ‒ tvegala preveč in bila nato kaznovana. Kaj pa menite vi?
Ne bi se spuščal v to, ali je bila poteza v tistem trenutku prava ali ne. Sicer pa vem, da je trend igranja rokometa tak, da če imaš možnost, napadaš z enim igralcem več, torej vključiš vratarja oziroma enega igralca. Si pa kljub temu ne bi smeli privoščiti napak. Če bi trener vedel, da bomo tako odigrali, ne bi menjal. A je bil prepričan, da bodo igralci, ki so se že ničkolikokrat znašli v takšnem položaju, znali pravilno odreagirati. Težko je biti pameten po sami tekmi. Je pa on bil tam, pozna zadevo in se je odločil tako, kot se je.

Svetovnega prvenstva je konec, klubska sezona se nadaljuje. Ste zadovoljni z opravljenim delom v času premora? Kakšno je zdaj stanje v ekipi?
Tisti, ki niso bili vpoklicani v reprezentanco, so opravili testiranje, ki ga naredimo pred vsako sezono. Pokazalo se je, da je bila raven pripravljenosti visoka. Zato na področju kondicijske priprave ni bilo kaj veliko narediti. Smo se pa bolj posvetili tehnično-taktičnim elementom rokometne igre. Nekatere zadeve smo poskušali nadgraditi in dodati kaj novega. Imeli smo mogoče malce smole, ko smo vključili v sistem Tadeja Mazeja, ki pa je moral potem v Egipt. Zato smo se morali prilagoditi. Mislim pa, da smo bili kar uspešni, odigrali smo štiri prijateljske tekme. Zdaj se nam je priključil še Josip Šarac, ki pa bo potreboval še nekaj časa, da se bo vključil v ekipo, ker je praktično opravil samo dva treninga z nami. Vsekakor smo dobro izkoristili ta čas.

V četrtek vas čaka gostovanje v Nantesu, ki je na lestvici skupine B ob tekmi manj na šestem mestu, tik pred vami. Francozi so konec novembra v Zlatorogu zanesljivo zmagali (31:25). Kako se jih nameravate lotiti tokrat?
Če se malce spomniva tiste tekme v Celju, je bila praktično odigrana v čudnih okoliščinah. Najprej je bila prestavljena zaradi okužb, potem se ni vedelo, kateri igralci Nantesa bodo prišli na tekmo. Govorilo se je celo, da ne trenirajo. Mogoče je bil to za nas negativen signal in smo se tako tudi lotili tekme. Ne bom rekel da podcenjujoče, ampak kot da imamo tekmo dobljeno. Čeprav vemo, da ima Nantes ne glede na to, kdo pride na tekmo, vrhunske igralce. Težko se je bilo pripraviti, ker nismo vedeli, v kakšni zasedbi bo prišla ekipa Nantesa, predvsem pa že od začetka tekme ni bilo prave energije z naše strani. Nantes je višal razliko in na koncu zmagal. A razlika ni bila realna. Mi smo sposobni veliko več in to moramo pokazati v četrtek. Vemo, da bo težko, vemo, kakšen je njihov proračun (devet milijonov evrov, op. a.), da je precej višji od našega. Nantes ima ogromno reprezentantov, doma igra odlično. Naša naloga pa je, da damo maksimum, da gremo z visoko stopnjo motivacije odigrat na najvišji možni ravni.

Pred vami so naporni dnevi in tedni, saj boste v dobrem mesecu dni, to je do vključno prvega tedna marca, odigrali enajst tekem. Že prihajajoči teden bo pester, saj boste po četrtkovem gostovanju v Nantesu odigrali še zaostalo tekmo (9.) z Zagrebom, nato pa 11. februarja gostite Veszprem. Vmes pa vas v nedeljo (7.) čaka še prvenstvena tekma s Slovenj Gradcem. Natrpan urnik, torej. Boste zmogli, ste si nabrali dovolj moči?
Bomo videli. Že manjša poškodba nam lahko obrne vse na glavo, lahko se zgodi tudi kakšna okužba s covidom. Danes dva igralca nista opravila treninga. Praktično smo zaradi poškodbe Filipa Ivića, ki odhaja na artroskopijo komolca, ostali samo pri enem vratarju Miljanu Vujoviću. A tudi on je danes (ponedeljek, op.a.) čutil bolečino v grlu. Pred tremi meseci je prebolel covid. Upajmo, da ni spet kakšna okužba. Tudi Josip Šarac se je šel testirat zaradi bolečin v glavi in vseh simptomov, ki kažejo na na korono. Oba sta izpustila trening, odšla na testiranje v bolnišnico in čakamo na izvide. Skratka, vse se ti lahko hitro obrne na glavo. Z eno postavo ne bomo vzdržali tekme. Prioriteta je državno prvenstvo, v Ligi prvakov pa moramo dati priložnost tudi mlajšim igralcem, na katere se računa v prihodnjih sezonah in ki morajo čim prej začeti nabirati izkušnje na težkih tekmah. To je edini način, da vzdržimo. Torej, moramo vključiti vse igralce, ki so zdravi. Kajti samo zdravi in kolikor mogoče kompletni, smo lahko konkurenčni, kar se je pokazalo v prvem delu sezone.

V boju za osmino finala Lige prvakov še niste odpisani, a pot do tja bo težka. Kako ocenjujete možnosti, da bi se mogoče še prebili naprej? Še upate ali ste že opustili misel na izločilne boje?
Še vedno imamo ambicije in cilje, zato smo športniki. Postavljati si moramo visoke cilje in stremeti k temu, da jih uresničimo. Vsako tekmo v Ligi prvakov skušamo odigrati najbolje. Ne obremenjujemo se s tem, ali bo na koncu dovolj za kakšno točko. Bilo je nekaj tekem, ki so bile dobre, na nekaterih (Nantes, Motor) pa nam je zmanjkal kakšen zdrav igralec. Je pa res, da nas na gostovanjih čakajo dolga potovanja. Tako v Nantes potujemo v sredo ob pol sedmih zjutraj, nato pa pridemo v hotel ob desetih zvečer, tako da smo cel dan na poti. V sredo tako ne bo časa za trening. Opravili ga bomo na kratko v četrtek, nato pa sledi tekma. Enako velja za pot nazaj. Tekma je pozno, v hotel pridemo ob enajstih zvečer, se najemo, nato pa že ob pol petih zjutraj potujemo nazaj v Slovenijo. Skratka, dolga potovanja nam vzamejo ogromno moči.

Na domači sceni ste izraziti favoriti za obe lovoriki. Na prvenstvu sta vam blizu le Trimo in Gorenje. Zdi pa se, da nihče resno ne more ogroziti vašega primata. Kako gledate na ta razmerja moči?
Tu smo na začetku še pričakovali Ribnico, ki je po rezultatski krizi zamenjala trenerja. Veliko je še tekem. Kako bomo splavali iz napornega ritma, bomo videli. Ni končnice, zato moramo biti pazljivi na vsaki domači tekmi, ne glede na nasprotnika. Vsi igrajo proti nam maksimalno, želijo naš skalp. Igrajo neobremenjeno. Če nismo stoodstotni, imamo težave. Pred dnevi smo igrali prijateljsko tekmo z Mariborom, ki je mlada ekipa. Nismo je vzeli stoodstotno, zato smo imeli težave. Treba je biti vseskozi osredotočen, opozarjati igralce, da je prioriteta domače prvenstvo in da tu spodrsljaja ne sme biti. Hitro se lahko obrnejo stvari v drugo smer. Poleg tega so tukaj lahko še poškodbe, covid ... Moramo biti res maksimalno osredotočeni na državno prvenstvo, ki tudi naslednje leto prinaša igranje v Ligi prvakov.

Za vami so meseci treniranja in igranja v primežu epidemije novega koronavirusa. Česa ste se najtežje navadili?
Težko rečem. Trenažni proces se nam do zdaj ni porušil, ker smo imeli to srečo, da ni bilo hkrati okuženih večje število igralcev. Je pa težko to, ker pred nobeno tekmo ne veš, kaj bodo testi pokazali in s kakšno postavo boš lahko igral. Meni sicer testiranja niso neprijetna kot nekaterim. Je pa res čakanje na teste stresno. Ni prijetno, strah te je pred tem, da bi bil kakšen igralec ali dva v "nepravem" trenutku pozitiven.