29-letni Panjtar je z odličnima predstavama proti Celju in tudi Kopru med najzaslužnejšimi, da so Velenjčani po letih 2009, 2012 in 2013 na pragu četrtega naslova slovenskega prvaka.

A Škofjeločan na delu v Šaleški dolini poudarja, da bi se ob prehitrem slavju lahko opekli. "Glede na lansko sezono, kjer smo se naučili, da prav noben nasprotnik ni lahek, še ne bi dal šampanjca hladiti (smeh). Do konca moramo odborbati še tri tekme," opozarja Panjtar. Več pa v spodnjem intervjuju.

V zadnjem tednu dni ste dobili tri težke tekme proti Celju doma ter proti Kopru in Mariboru v gosteh, s čimer ste ob srečanju manj zasedli vrh lestvice. Zdi se, da ste z najtežjimi preizkušnjami na poti do naslova že opravili. Kako bi ocenili trenutni položaj? Ste že dali šampanjec hladiti?

Mnenje javnosti je eno, naše pa nekaj drugega. Povedal bi, da prvenstvo nikakor še ni odločeno. Imamo še tri tekme. Glede na lansko sezono, kjer smo se naučili, da prav noben nasprotnik ni lahek, še ne bi dal šampanjca hladiti (smeh). Dejstvo je, da moramo na vseh tekmah pristopiti maksimalno. Ekipa je željna uspeha, borimo se. Seveda je naš cilj zmaga na vseh treh tekmah in osvojitev naslova. A ponavljam, nič še ni odločenega.

Eden ključnih mož za uspeh velenjskega kluba ste bili tudi vi. Proti Celju ste zbrali 16 obramb, proti Kopru pa 12. Očitno ste v odlični formi, kajne?
Ko pogledaš številke, lahko temu pritrdiš. A kot pravim, za to je zaslužna celotna ekipa. Trenutno vsak posameznik daje vse od sebe, se bori na terenu. Vsi se spodbujamo. Vzdušje je odlično, dajemo maksimum na vsaki tekmi in na koncu to prinese tudi dobre rezultate. Vsi vemo, da je v ekipnem športu ekipa toliko močna, kot je njen najšibkejši člen, tako da če samo en igralec ne opravi dela, tako kot je treba, potem je vsa ekipa slaba. Za uspehe zadnjega tedna in meseca je zaslužna celotna ekipa.

Ali ste bili proti pivovarjem še dodatno motivirani, ker ste se v Rdečo dvorano preselili prav iz Zlatoroga? Kako bi sicer primerjali delo in igranje v Celju in Velenju?
Zagotovo je obstajal en dodaten motiv. Že iz razloga, da so nas mogoče vsi pred sezono nekako dajali na stranski tir, ne v ta širši krog favoritov za končni uspeh. Seveda nas je to še dodatno motiviralo, sploh proti Celju, ki je serijski zmagovalec državnega prvenstva in vedno še večji motiv. Kar pa se tiče primerjave dela v Celju in Velenju; v Celju je glavni cilj v sezoni osvojitev domačih lovorik, in če tega ne osvojiš, je seveda to označeno za katastrofo. V Velenju pa si vedno v vlogi lovca na končni uspeh in nekako poskusiš vreči Celje s prestola. Letos nam jih je uspelo dvakrat premagati. Če bo to dovolj za končni uspeh, bomo še videli.

Izola in Krka v gosteh ter Maribor doma vas še čakajo do konca prvenstva. Zdi se, da nihče od njih ne more preprečiti slavja 29. maja v Rdeči dvorani za četrti naslov državnega prvaka?
Dejstvo je, da imamo tak pristop, da gremo tekmo za tekmo, nasprotnika za nasprotnikom. Trenutno se nihče od nas ne obremenjuje s Krko, ampak so vse misli usmerjene na Izolo v soboto. Na vsakega nasprotnika se bomo pripravili maksimalno dobro, tako da nas ne bi smelo nič presenetiti. Če bo pristop maksimalen in če bo vsak igralec osredotočen samo na svoje naloge, bi morali upravičiti svojo kakovost. Seveda pa moramo kakovost potrditi na igrišču in pokazati, da si zaslužimo končni uspeh.

Kdaj ste začeli verjeti, da lahko letos postanete prvaki?
Dejstvo je, da smo se mi o tem po tihem pogovarjali že pred sezono. Ko smo dejansko videli, da imamo dobro ekipo, da dobro delamo. Lanski rezultat, četrto mesto, ni bil realen, saj nam je skrajšana sezona zaradi korone preprečila boljšo uvrstitev. Celo leto smo trdo delali, verjeli v to. A vmes se nam je malo zalomilo. Naredili smo tri kikse oziroma dva, saj je bila tekma v Trebnjem (poraz 29:28) proti nasprotniku, ki se bori za enako visok cilj. S kiksom mislim predvsem na Ormož v gosteh (poraz 26:25) in Loko doma (24:24). Takrat se nam je sistem malo podrl. Bili smo na robu tega, da rečemo, borili se bomo za drugo mesto. Ampak potem je prišla tekma v Zlatorogu, kjer smo vedeli, da če izgubimo, je prvenstva konec, Celje je prvak. Če pa zmagamo, je pa to mogoče naša priložnost. Tam smo res dali vse od sebe in osvojili Zlatorog z neverjetno borbo. Celju je šlo potem samo navzdol, nam pa navzgor. Zagotovo je bila to ključna tekma, ki nam je dala samozavest, Celju pa povzročila neko krizo.

V Velenje ste prišli poleti 2019, pogodbo imate še za eno sezono. Kako se Gorenjec, Škofjeločan počuti v Šaleški dolini? S kom se najbolj razumete?
V Velenju se počutim odlično. Že od prvega dneva, ko sem prišel, je bilo vzdušje odlično. Ekipa je zelo homogena. Imamo neko dobro zmes starosti in mladosti. S soigralci se veliko hecamo, veliko je smeha in tudi to pripomore k dobremu vzdušju. Mogoče je prednost tukaj tudi to, da imam soigralca, s katerim sva bila skupaj že v Škofji Loki, Aleksa Kavčiča, in s katerim se že zelo dolgo poznava. Rekel bi, da se z vsemi soigralci razumem odlično, in to se pozna tudi na igrišču.

Kako bi ocenili trenerja Zorana Jovičića? Kakšen je njegov pristop v primerjavi s trenerji, ki so vas vodili pred njim?
Vsak trener ima svoj način vodenja. Mogoče je Jovičić malo bolj umirjen trener v primerjavi s kakšnim prej, a je pod njegovim vodstvom super delati. Imamo vse pogoje za dobre treninge, napredek, tudi videoanalize so odlično pripravljene. Mislim, da pod njim mladi igralci lahko res napredujejo. Vnaša mirnost v ekipo v težkih trenutkih, in to se je letos pokazalo na nekaterih odločilnih
tekmah.

Kakšni so vaši cilji? Se želite preizkusiti v tujini, če bo prava priložnost za to?
Zagotovo je to eden od ciljev. Videli bomo najprej, kako se bo končala letošnja sezona. Zagotovo bi rad ostal še eno leto v Velenju, če nam uspe doseči lep rezultat, da se mogoče preizkusimo še v Evropi na kakšni višji ravni. Sicer pa so cilji igranje tekem Lige prvakov in pa igranje za reprezentanco na kakšnem velikem tekmovanju. To so cilji, ki jih ima vsak športnik, in mislim, da so to realni cilji, da mi jih lahko uspe doseči. Najbolj pa si želim, da z ekipo odborbamo do konca in osvojimo ta tako želeni naslov prvaka.

Na koga bi stavili v letošnji sezoni Lige prvakov? V polfinalu sta že PSG, Aalborg, verjetno tudi Barcelona, medtem ko bo Nantes v Veszpremu v povratni tekmi četrtfinala branil štiri gole prednosti (intervju je nastal v četrtek popoldne, op. a.).
Pred intervjujem sem si ogledal posnetek tekme med Parizom in Kielom. Navdušen sem bil nad predstavo PSG-ja, predvsem v napadu. Glede na to, da je PSG v prejšnjih sezonah potegnil na koncu kratko, je morda letos napočil njihov čas, saj se za naslednje leto govori, da bodo precej spremenili ekipo. Veliko igralcev odhaja. Tu je še Barcelona, ki tudi že nekaj časa čaka na naslov. Podobno velja za Veszprem. A če me vprašate, bi jaz letos stavil na PSG.

Zasledil sem, da je vaš vzdevek Buco? Od kje izhaja? Vas moti?
Sploh me ne moti. To izhaja še iz mlajših let, ko sem bil malo bolj okrogel, pri enajstih, 12 letih. In takrat me je trener Jaka Keše, ki zdaj deluje v mlajših selekcijah slovenskega reprezentančnega rokometa, vprašal, ali me lahko pokliče Buco. Takrat nisem vedel, kaj to pomeni, pa sem rekel, ja, ker se mi je zdelo fino. Vzdevek se je takoj prijel in še danes, čeprav nimam več težav s kilogrami, je to ostalo in vsi me poznajo pod tem vzdevkom, tako da me ne moti.

S čim se ukvarjate, ko ne igrate rokometa? Kakšni so vaši hobiji?
Hobijev je kar nekaj. Če imam veliko časa, ga rad preživim z dekletom. Igram tudi električno kitaro, poleti rad igram različne športe: odbojko na mivki, tenis, rokomet na mivki, kajtam na morju ... Kakšno dobro knjigo rad preberem, kakšen film si pogledam. Rad imam druženje s prijatelji, piknike z družino. In ko se sezona konča, bo zagotovo veliko časa za te užitke.