Miro Požun in Sergej Rutenka z najbolj cenjeno klubsko lovoriko v rokometu: pokalom za zmago v Ligi prvakov. Foto: EPA
Miro Požun in Sergej Rutenka z najbolj cenjeno klubsko lovoriko v rokometu: pokalom za zmago v Ligi prvakov. Foto: EPA
Miro Požun
Miro Požun je dokazal, da je možno tudi z manjšim proračunom narediti veliko. Foto: EPA

Osebno smo prijatelji. A način, kako sem zapustil Celje, ni v čast klubu. So pa izjemno občutljivi zaradi vsega, kar rečem, in verjetno bo imel tudi ta intervju kakšne posledice.

Požun priznava, da so občutki še vedno izjemni, čeprav se mu zdi sam dogodek že zelo oddaljen. Odločilen je bil obračun proti Ademarju, iz katerega so pivovarji izšli veliko močnejši, kot so bili prej. Zaveda se, da Celje finančno ne more konkurirati najbogatejšim nemškim in španskim klubom, kar pa nujno ne pomeni, da se ne more boriti za najvišja mesta.



Kako danes gledate na ta ta uspeh? Se pogosto spomnite nanj?
Večkrat razmišljam o njem, posebej v kakšnih pogovorih. Pogosto na trening oblečem tudi majico, ki sem si jo nadel takrat v Flensburgu. Občutki so še vedno izjemni, čeprav se mi zdi, da se je vse zgodilo dolgo nazaj, saj se je vmes zvrstilo že veliko dogodkov.

Kdaj ste začeli verjeti, da greste lahko do konca?
Odločilna je bila tekma z Ademarjem, ko smo nadoknadili 13 golov zaostanka. Ko ekipa preživi takšno "nesrečo", ko si odpisan, a se vrneš, si veliko močnejši. Tako je tudi v življenju. Od takrat naprej nismo bili obremenjeni z ničemer več. Cela ekipa se je dvignila, samozavest je zrasla in začeli smo igrali kvalitetno, pri čemer so nam prizanesle tudi poškodbe. Vse do konca je bil nato en sam juriš. Poznal se je tudi prihod Zormana, ki je bil tisto sezono izjemno motiviran.

Nekdanji sloviti trener Barcelone Valero Rivera je nedavno dejal, da Celje v prihodnji sezoni ob napovedanih okrepitvah ne bo konkurenčen najboljšim v Evropi. Kaj pravite vi?
Dejstvo je, da Celje finančno ne more konkurirati najmočnejšim nemškim in španskim klubom, ki pokupijo najboljše. Kljub temu pa lahko s homogeno ekipo doseže veliko. Upam, da vodstvo ne bo takoj streljalo na najvišja mesta, ker bo to samo breme za moštvo. Lahko je tako, kot je rekel Rivera, lahko pa tudi ne.

Kaj manjka Celju, da bi se borilo za najvišja mesta?
Manjkajo vrhunski zunanji igralci. Potrebna bi bila vsaj dva, ki bi sodila med deset najboljših na svetu. Eden je ponavadi premalo. Celje ima veliko kakovostnih rokometašev, čiste "špice" pa ne.

Kako komentirate odhode Brumna, Natka in Harboka?
Predvsem za Natka in Brumna bi dejal, da je nekoliko nelogično. A Natek si verjetno po dolgih letih v Celju želi preizkustiti tudi v tujini, poleg tega je po mojih informacijah dobil nenormalno visoko ponudbo Chamberyja. Kar se tiče Brumna, je, kot jaz vem, nekoliko preveč "kalkuliral", tako da je bilo na koncu že vodstvo kluba užaljeno in ni bilo pripravljeno skleniti dogovora. Pri Harboku je bila napaka storjena že ob njegovem prihodu, saj je podpisal le dveletno pogodbo, moral pa bi dolgoročno, glede na to, koliko je klub plačal zanj. A zmagal je njegov menedžer, ki ga tako lahko večkrat proda in zraven zasluži.

Iz Celja niste odšli na najlepši način: eno leto pred iztekom pogodbe. Kakšni so sedaj vaši odnosi z vodstvom kluba?
Osebno smo prijatelji. A način, kako sem zapustil Celje, ni v čast klubu. So pa izjemno občutljivi zaradi vsega, kar rečem, in verjetno bo imel tudi ta intervju kakšne posledice. Jaz o Celju, kamor sem prišel leta 1994, vedno govorim z odprtim srcem. Veliko sem mu dal in klub je dal veliko meni. Vsekakor mu vedno želim le najboljše.

Vas lahko še kdaj pričakujemo na celjski klopi?
Ne. Tam je zgodba končana. Tako ali tako ne mislim več dolgo trenirati. Še to sezono na klopi Velenja, nato pa verjetno še eno, za katero imamo sklenjen le ustni dogovor.

Aleš Vozel

Osebno smo prijatelji. A način, kako sem zapustil Celje, ni v čast klubu. So pa izjemno občutljivi zaradi vsega, kar rečem, in verjetno bo imel tudi ta intervju kakšne posledice.