Ikone hrvaškega rokometa, do pred kratkim tudi nedvomno prvega igralca sveta, po aprila dopolnjenih 30 letih nič več ne vleče v tujino. Tako je hvaležen, da so se nesoglasja z zagrebškim rokometnim klubom, ki so se pojavila ob koncu zadnje sezone, razrešila. Zdaj le še upa, da bo njegov zdravstveni karton ostal prazen do konca sezone.

V njej namerava z Zagrebom poseči dlje kot nazadnje, ko je že v četrtfinalu Lige prvakov izpadel proti Kielu. Ne pozabimo: Balićeva kariera je prepolna individualnih priznanj in reprezentančnih vrhuncev, manjka pa tisti, zares pravi, klubski.

Kako se počutite na Rogli? Odštevate dneve do konca tega, osnovnega dela, priprav?
Seveda, dneve odštevamo že od začetka (smeh). Tu bomo skupno devet dni, danes je tretji po vrsti. To je treba zdržati. Za zdaj je vse v redu, upam, da bo tako do konca.

Bili ste pred izhodnimi vrati kluba, a vendarle ostali. Kaj je odločilo?
Lani je bila moja edina želja Zagreb. Samo tega sem si želel, v tujini nisem več hotel igrati. Imeli smo nekaj težav , nesoglasij, vendar nam jih je uspelo razrešiti.

Menedžer kluba Zoran Gobac je rekel, da bo to vaša in Džombina sezona. Vaš komentar?
Ko bi le Bog dal. Oba sva imela v lanski sezoni težave s poškodbami. Zdaj sva kolikor toliko zdrava, tako da upam, da bo vse v redu in bova zdržala to sezono.

Ostali ste brez Vorija, usoda Duvnjaka je nejasna. Prišla sta Loke in Lubej, kakšni so vaši cilji v Evopi. Je ekipa slabša, boljša v primerjavi z lansko?
Mislim, da je ključno, da se vse skupaj dobro "sestavi". Za to imamo dovolj dobrega materiala, prave igralce. Zdaj je velika odgovornost na trenerjih, da najdejo pravo formo, v kateri bomo igrali. In potem moramo igralci to izpolniti. Mislim, da v primerjavi z lansko sezono nismo veliko izgubili in lahko pridemo dlje kot v lanski sezoni.

Kaj to pomeni? Polfinale, finale?
Upam. Vsaka ekipa v Ligi prvakov ima ob primerni pripravi in taktiki možnosti, da pride daleč.

Preteklo leto ste imeli veliko težav s poškodbami. Kakšen je zdaj vaš zdravstveni karton?
Dober. Je pa res, da je za mano šele deset dni priprav. Zares veliko sem imel težav s hrbtom. Ni mi bilo lahko. Nisem igral tri mesece. Zdaj je v redu. Dobro treniramo. Lahko samo potrkam na les, da bo tako tudi ostalo.

Ravno ste dopolnili 30 let. Vas še vleče v tujino?
Ne. V tujino si ne želim več. Bil sem štiri leta v Pamploni, kjer je bilo super, ampak dom je vendarle dom.

Kariero boste torej najverjetneje sklenili na Hrvaškem?
Upam, da mi ne bo treba iti več v tujino. Povsod je lepo, ampak doma je najlepše.

Kaj pa Celje? Blizu je, zelo so se okrepili?
Res je, Celjani so se okrepili, vendar Slovenci imajo svojega srednjega zunanjega, in to je Zorman. In nanj stavijo tudi v prihodnosti.

Kako preživljate čas tu na Rogli? Se družite s hrvaškimi košarkarji?
Več ali manj se vsi poznamo. Veliko se družimo z njimi, ko imamo prosti čas.

V športnem svetu je zavladala recesija. Se to vidi tudi v zagrebškem rokometnem klubu?
Nekaj se je dogajalo (smeh), vendar je sedaj v redu. Upam, da bo ta recesija kratkotrajna.