Komaj 31-letni Velenjčan je januarja letos prevzel prvo moštvo, potem ko se je vodstvo kluba razšlo s prejšnjim trenerjem Ivico Obrvanom, ki ni pristal na znižanje pogodbe. Tamše je (bil) več kot očitno kos izzivu, saj je Gorenje pod njegovo taktirko v Ligi prvakov na štirih tekmah osvojilo 5 točk in se prebilo med elito. Kljub uspehu Tamše ostaja na realnih tleh: "Delo, delo in še enkrat delo, je moje vodilo. Za rokomet živim 24 ur na dan." Tamše se še kako zaveda, da se je potrebno vsakodnevno dokazovati, saj na starih lovorikah - še posebej v športu - ne moreš spati.

Vaš as iz rokava je bil tokrat poleg Ivana Gajića tudi Momir Rnić, ki je dosegel nekaj ključnih golov. Ste načrtovali, da mu daste priložnost šele v 2. polčasu oziroma v končnici tekme?
Momir Rnić je pokazal, iz kakšnega testa je. Momir sicer v zadnjem času nekoliko niha v formi, zato ima Klemen Cehte manjšo prednost, saj lahko kakovostno odigra tudi v obrambi. Vesel sem, da je Rnić odigral tako dobro, prepričan sem, da bo on ali kdo drug še odločal letošnje tekme.

Evropska sezona je s tem uspehom rešena. Ciudad Real, Kiel ali Montpellier so mogoči tekmeci v osmini finala. Vam je vseeno, koga bo določil žreb?
Cilj, ki je bil postavljen pred začetkom sezone, je izpolnjen, čeprav smo opozarjali, da Kielce kot kvalifikant in Bosna nista mačji kašelj, kar se je tudi potrdilo. V 2. delu smo na štirih tekmah osvojili 5 točk, česar razen mene oziroma strokovnega vodstva ni nihče pričakoval. Na žreb ne moremo vplivati. V vsakem primeru bo v Velenje prišel evropski prvak, kar bo magnet za gledalce, za nas pa pokazatelj, kaj zmoremo v boju s trenutno najboljšimi evropskimi ekipami.
Velenjsko barko ste januarja prevzeli v ne ravno rožnati situaciji, a jo mimo vseh čeri pripeljali do cilja. S tem ste po lanski finalni tekmi državnega prvenstva znova dokazali, da vam kljub mladosti znanja za velike tekme ne manjka oziroma čevlji Ivice Obrvana vam očitno niso preveliki?
Vseskozi ponavljam, da je moje načelo delo, delo in še enkrat delo. Za rokomet živim 24 ur na dan. Moj moto je, da se učim iz dneva v dan, saj le tako človek napreduje. Ko enkrat misliš, da si dober, propadeš. Zavedam se namreč, da se na lovorikah ne sme zaspati.
Kako ste se vi osebno razšli z Obrvanom? Sta še v stikih, vam je morda čestital za ta uspeh?
Ivica mi je veliko pomagal v karieri, zato sva ostala velika prijatelja. Slišiva se dvakrat na teden. Med prvimi mi je čestital za ta uspeh. Zelo je bil vesel tudi on.
Ob koncu lanskega leta je v določenem trenutku kazalo, da bo - če malo karikiram - polovica ekipe odšla, sedaj pa moštvo kaže izjemno homogenost. Kako vam je to uspelo?
Že na prvem sestanku sem jim povedal, kaj pričakujem od njih. To so očitno sprejeli, saj na treningih in tekmah dajejo vse od sebe. Upam le, da bodo v tem napornem ritmu vzdržali še dva meseca in da se bomo še veselili lepih zmag.

Imate kakšnega trenerskega vzornika?
Nimam enega. Skušal sem pobrati najboljše od vseh trenerjev, ki so me trenirali med mojo aktivno igralsko kariero, seveda pa tudi od Obrvana. Kar nekaj jih je bilo, zato ne bi vseh našteval, da se ne bi komu zameril. Za vse lahko rečem, da so bili pravi strokovnjaki na pravem mestu.
V sredo vas v državnem prvenstvu čaka derbi s Cimosom, po katerem bi se lahko ob zmagi vodilnim Celjanom približali na 5 točk zaostanka. Zdi se, da jih bo do konca sezone težko ujeti, kajne?
Zadnje tekme so pokazale, da Gorenja v prvenstvu ne gre odpisati. Ne obremenjujemo se s 1. ali 2. mestom, pač pa nas zanima vsaka naslednja tema. Do konca je še 11 tekem, vsaka je zgodba zase, dali bomo vse od sebe, potem bomo pa videli, kam nas bo to pripeljalo. Cimos je dobra ekipa, kar je pokazala tudi v soboto, ko je proti Celjanom diktirala tempo. Koprčani so v zimskem premoru pripeljali Uroša Elezovića in Matjaža Mlakarja, ki sta pravi okrepitvi. Kakorkoli, zavedamo se tudi naših kvalitet, ki jih bomo poskušali izkoristiti.

ales.vozel@rtvslo.si