Cimos Koper je v soboto izločil Kielce, poljsko ekipo z vsaj dvakrat višjim proračunom. Med junaki zmage s 25:23 je bil Gorazd Škof, ki je bil z 18 obrambami izbran tudi za najboljšega vratarja na vseh osmih povratnih tekmah osmine finala. Želja, da bi bil naslednji evropski nasprotnik Füchse Berlin, se mu ni uresničila, saj je žreb določil, da se bodo slovenski prvaki pomerili z Atleticom.

V soboto ste potrpežljivo čakali na svojo priložnost in v finišu strli Kielce. Kaj je bilo ključno?
Držali smo se dogovora in zapirali sredino, kolikor se je dalo. To se je izplačalo. Želeli smo, da čim več streljajo s krilnih položajev in v odločilnih trenutkih so dve žogi izgubili prav s krila. Ta načrt je uspel. Pomembno je bilo tudi, da ostanemo mirni ob večjem zaostanku in da čakamo na svojih pet minut.

V 39. minuti so Kielce povedle s 14:17. Vam ni takrat že malo tekla voda v grlo?
Ne, ni bilo panike. Naš napad je bil vseeno dober, pameten, in to nas je reševalo. Brumen je bil nezgrešljiv, Skube je dosegel dva fenomenalna gola, raztegnili smo igro na krila in zadevali z vseh položajev. To je Poljake presenetilo in njihova obramba je izgubila čvrstost. Ko smo povedli, niso več ujeli ritma, pomagali pa so tudi gledalci, ki so nam dali dodatno moč. Po našem prvem vodstvu se je zdelo, da je vsa Bonifika eksplodirala in nič se ni več slišalo.

Zgovoren je tudi podatek, da ste dobili le 23 golov, kar je tudi zaslugi vaših odličnih obramb.
Na obeh tekmah je bila obramba odlična. Od 120 minut smo jih tričetrt odigrali res homogeno. Le 23 dobljenih golov na povratni tekmi proti ekipi s tako dobro zunanjo linijo je res uspeh. Dobro smo jih zapirali, ustavili smo Buntića, ki nam je dal na prvi tekmi sedem golov. Tudi jaz sem se malo oddolžil. V Kielcah v prvem polčasu nisem ravno blestel.

Zakaj Uroša Zormana v odločilnih trenutkih ni bil na igrišču?
Težko komentiram, je pa verjetno trener Wenta malo zgrešil. Vso tekmo je bil razigran, povezoval je ekipo, soigralci so bili agilni ... Najbolje je igra tekla, ko je bil Uroš na sredini, Tkaczyk pa na levi.

Kako se lahko tako izkušeni ekipi, kot so Kielce, zgodi, da se naenkrat znajde sedem igralcev na igrišču, zaradi česar so izgubili pomemben napad?
Tudi nam se je to že zgodilo. Koncentracija pade, adrenalina je veliko in s 160 pulza je težje razmišljati kot z 80. Sem se pa precej začudil, ko sem videl, da je njihova obramba zelo gosta.

Kakšne želje imate pred žrebom četrtfinala? Si želite spet v Barcelono?
Niti ne, sem bil že vsaj trikrat tam. Tudi Atletico poznam po dvobojih s Celjem Pivovarno Laško. Kiel se mi zdi prehladen, v Berlinu pa še nisem bil. Pojdimo tja pogledati in bo kar bo. Predvsem upam, da bomo zdravi in brez poškodb pričakali četrtfinalni obračun.

Medtem pa vas čaka boj za 2. mesto v državnem prvenstvu. Kakšne so vaše možnosti?
Do konca je še devet krogov, zato zaostanek štirih točk ni tako velik. V soboto bo treba premagati Gorenje in ponoviti našo sobotno predstavo. Verjamem da bo Bonifika polna. Z motivacijo ne bo težave, saj se zavedamo, da je Gorenje močna ekipa, ki je v pokalu EHF za las izgubila z Rhein Neckar Löwnom.

Še to: je zabava po veliki zmagi trajala do zjutraj?
Saj je bilo hitro konec noči, ker smo prestavili uro. Zelo prijetno druženje je bilo, šotor je bil poln, bili so čevapčiči, spili smo kakšno pivo, kapetan Uroš Rapotec pa je tudi zapel "Mi plešemo".