V rubriki Športni SOS tokrat iščemo tista prvenstva, ki bi se razpletla drugače, če bi bila zmaga še vedno vredna dve točki, iščemo pa tudi vse slovenske moške nosilce na teniških turnirjih serije ATP. Še vedno ste vabljeni, da v rubriki sodelujete z vprašanji iz športa in športne statistike.
136. Zanima me, ali bi se katero nogometno prvenstvo končalo drugače, če bi bila zmaga še vedno vredna 2 točki. Zanima me top 5 lig ter slovenska liga. Letos močno dvomim, da bi bilo drugače kjer koli v naštetih ligah, ker so bile vse odločene z velikimi razlikami.
Aljaž Avberšek
Če bi bila zmaga še vedno nagrajena z dvema točkama, to v omenjenih šestih prvenstvih letos ne bi prineslo sprememb, saj bi na vrhu lestvice še vedno končale iste ekipe, kot so tudi v resnici. Do zdaj je bilo v naštetih šestih ligah skupaj 125 sezon, v katerih je bila zmaga ovrednotena s tremi točkami, do spremembe prvaka pa bi prišlo le v šestih primerih.
Angleška liga 1994/1995:
1. Blackburn 27 8 7 - 89 točk (gol razlika +41)
2. Manchester United 26 10 6 - 88 točk (+49)
Dve točki za zmago:
1. Manchester United 26 10 6 - 62 točk (+49)
2. Blackburn 27 8 7 - 62 točk (+41)
Španska liga 2006/2007:
1. Real Madrid 23 7 8 - 76 točk
2. Barcelona 22 10 6 - 76 točk
Dve točki za zmago:
1. Barcelona 22 10 6 - 54 točk
2. Real Madrid 23 7 8 - 53 točk
Nemška liga 1999/2000:
1. Bayern 22 7 5 - 73 točk (+45)
2. Bayer 21 10 3 - 73 točk (+38)
Dve točki za zmago:
1. Bayer 21 10 3 - 52 točk (+38)
2. Bayern 22 7 5 - 51 točk (+45)
Nemška liga 2000/2001:
1. Bayern 19 6 9 - 63 točk (+25)
2. Schalke 18 8 8 - 62 točk (+30)
Dve točki za zmago:
1. Schalke 18 8 8 - 44 točk (+30)
2. Bayern 19 6 9 - 44 točk (+25)
Francoska liga 1997/1998:
1. Lens 21 5 8 - 68 točk (+25)
2. Metz 20 8 6 - 68 točk (+20)
Dve točki za zmago:
1. Metz 20 8 6 - 48 točk (+20)
2. Lens 21 5 8 - 47 točk (+25)
Francoska liga 2000/2001:
1. Nantes 21 5 8 - 68 točk (+22)
2. Lyon 17 13 4 - 64 točk (+27)
Dve točki za zmago:
1. Lyon 17 13 4 - 47 točk (+27)
2. Nantes 21 5 8 - 47 točk (+22)
137. Ta teden je Grega Žemlja 16. nosilec turnirja v Queensu. Zanima me, če je bil kdaj kak slovenski tenisač postavljen za nosilca?
Jan Skok
To je tretji primer, da je slovenski igralec postavljen za nosilca.
Zgodovino je oral Blaž Kavčič, ki je bil lani v Kitzbühelu kot 77. igralec na svetu postavljen za osmega nosilca. V prvem krogu je izpadel proti Hrvatu Antoniu Veiću s 6:1 in 6:2, turnir pa je dobil tretji nosilec Robin Haase, ki je v finalu premagal prvopostavljenega Nemca Philippa Kohlschreiberja s 6:7, 6:3 in 6:2.
Grega Žemlja pa je bil prvič za nosilca postavljen aprila letos na turnirju v Casablanci, kjer je bil kot 54. igralec sveta prav tako postavljen za osmega nosilca. Žemlja je premagal Nemca Matthiasa Bachingerja (6:7, 7:5 in 7:6) ter Henrija Laaksonena (7:6, 6:1), nato pa v četrtfinalu izgubil proti kasneješemu finalistu Kevinu Andersonu (6:4, 6:4). Južnoafričan, sicer drugi nosilec, je nato v finalu klonil proti Tommyju Robredu (7:6, 4:6, 6:3).
Te teden pa je prvi primer, da je slovenski igralec postavljen za nosilca na turnirju, kjer igra več kot 32 tenisačev (48 v šestih krogih), zato je tudi postavljenih 16 nosilcev. Najboljši slovenski igralec zadnjih dveh let je bil kot 50. igralec sveta postavljen za 16. nosilca.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje