Športni SOS se tokrat ukvarja ravno s takšnimi primeri, hkrati pa išče tudi tiste teniške igralce, ki so ob zmagi zbrali bistveno več točk od svojega nasprotnika. Ob tem vas vabimo tudi k branju članka o samem izvoru teniškega štetja.

215. Pri tenisu se pogosto zgodi, da poraženec v dvoboju osvoji več točk kot zmagovalec. Kakšna je največja razlika? Dober primer: Doha 2007, Ljubičič - Söderling 3:6, 6:4, 7:6 (osvojene točke 87:98).
Peter Čanaki

Po letu 1991 je najvišja tovrstna razlika 30 točk. Avstrijec Stefan Koubek je v prvem krogu Melbourna leta 2002 premagal Cyrila Saulnierja z 0:6, 1:6, 7:6, 6:4 in 8:6, pri tem pa je Francoz osvojil bistveno več točk (182:152). Koubek je tudi v drugem krogu zaostajal že z 2:0 v nizih, a je nato izločil Jamesa Blaka (4:6, 2:6, 6:4, 6:1, 6:2). Njegova pot se je končala v četrtfinalu, kjer ga je prepričljivo premagal Jirži Novak (6:2, 6:3, 6:2). To je bil za Koubka sploh edini turnir za grand slam, na katerem se je uvrstil med najboljših osem.

Sledi pregled 11 igralcev, ki so na tenisu za grand slam dobili dvoboj, čeprav so osvojili 24 točk manj od poraženca.

216. Če teniški igralec dobi vse tri nize brez izgubljene točke (6:0, 6:0, 6:0) osvoji kar 72 točk več od nasprotnika (72:0). Zanima me, kateri igralec je na grand slamih osvojil ob zmagi najvišjo razliko v točkah?
Matjaž

Po letu 1991 je to Goran Ivanišević, ki je v prvem krogu Wimbledona 1996 odpihnil Južnoafričana Davida Nainkina s 6:2, 6:0 in 6:2. Hrvat je imel na koncu tekme kar 66 točk več (99:33). Dvoboj je trajal samo 55 minut, Ivanišević je zabil 18 asov, na svoj prvi servis pa je izgubil samo štiri točke. Pot četrtega nosilca se je nato končala v četrtfinalu, kjer ga je s 6:3, 7:6, 6:7 in 7:6 izločil Jason Stoltenberg.

Sledi pregled še nekaterih (po razliki osvojenih točk) najbolj prepričljivih zmag na turnirjih za grand slam.

PS: Če bi se neki dvoboj končal z izidom 6:0, 6:0, 6:7, 6:7, 6:0, bi bila v teoriji najvišja razlika 92 točk. A če v zadnjem nizu ni podaljšane igre, potem najvišja možna razlika v resnici navzgor ni omejena. Oglejmo si maratonski dvoboj Johna Isnerja in Nicolasa Mahuta, ki se je v uvodnem krogu Wimbledona 2010 v zadnjem nizu končal z izidom 70:68. Hipotetično: denimo, da bi bili izidi preostalih nizov 6:0, 6:0, 6:7, 6:7, 70:68. Potem bi bila v teoriji ta razlika lahko tudi 212 točk!