Prejšnji teden smo na portalu Športni SOS odgovarjali na vprašanje Andreja Stareta o vetrnih dodatkih. Po objavi smo prejeli še nekaj vaših vprašanj na to temo. Še vedno ste vabljeni k postavljanju vprašanj (ne glede na šport).

Sorodna novica Andrej Stare kliče SOS: Vetrni dodatki v smučarskih skokih

2259. V prejšnjem članku ste omenjali, da je bilo kar 21 največjih vetrnih dodatkov v Engelbergu. Po tem sklepam, da je to skakalnica, kjer so v povprečju izmerjeni največji dodatki?
Klemen Selan

Tako kot v prejšnjem članku sem preveril vse izide kvalifikacij in tekem za svetovni pokal od sezone 2017/2018 naprej.

V povprečju največji dodatki so bili izračunani prav v Engelbergu, kjer je vsak skakalec v povprečju dobil dodatek 11,6 točke. Kot najbolj vetrovno prijazna (vsaj večina skakalcev ima raje vzgornjik) pa se je izkazala naprava v Nižnem Tagilu, kjer so športniki v povprečju dobili odbitek šestih točk.

Opomba:
− Raziskoval sem tako naprave v moškem kot ženskem svetovnem pokalu.
− Navedel sem tiste naprave, ki imajo absolutno vrednost, višjo od petih točk.
− Vetrni dodatek se računa na desetinko natančno, zato tretja desetinka pri Wisli nima velikega smisla, navedena je bolj kot zanimivost, ker kaže, da je to tista skakalnica, kjer se je vetrni dodatek od sezone 2017/2018 tako rekoč izničil.

2260. Kaj pa skakalci? Kdo ima največ sreče oziroma smole pri vetru?
Klemen Selan

V bazi sem imel tako iste tekme od sezone 2017/2018 naprej. Upošteval sem le tiste skakalce, ki so v tem obdobju skupaj opravili vsaj 100 skokov (s tem se je čim bolj izničil trenutni vpliv sreče ali razmer na tekmi). Pogoju je zadoščalo 69 skakalcev, v tem času je imel največ sreče Poljak Aleksander Zniszszol, ki je v povprečju dobil odbitek -1,04 točke. Največji nesrečnik je Martin Hamann, ki je dobil povprečni dodatek 2,42 točke. Razpon med obema skrajnostma je res majhen, kar je le dodaten kazalnik, da se na dolgi rok sreča (beri veter) precej izniči.