Na portalu Športni SOS odgovarjamo na vaše kolesarsko vprašanje. Še vedno ste vabljeni k postavljanju vprašanj (ne glede na šport).

2125. Kateri mejniki še niso padli glede zmag slovenskih kolesarjev? Verjetno je odprta še skupna zmaga na tritedenski dirki Giro, pa spomenik Pariz−Roubaix in svetovno prvenstvo?
Dušan Ščap

Prav veliko res ni več ostalo, res je.

Gremo po vrsti, najprej začnimo s tritedenskimi dirkami.

Nepokrit torej ostaja Giro, kar je eden od letošnjih ciljev Primoža Rogliča, ki je pred štirimi leti na rožnati dirki že osvojil končno tretje mesto.

Gremo naprej, obstaja sedem največjih enotedenskih dirk, tu je Slovenija popolna, saj ima 7/7. Zadnji kamenček je prav letos pristavil Roglič, ki je osvojil Katalonijo.

Roglič po drugi strani piše svojo zgodovino, saj je letos v Kataloniji postal prvi kolesar s šestimi različnimi zmagami, manjka mu le še Švica, ki pa jo je pred tem dvakrat osvojil Simon Špilak.

Sledijo preostale enotedenske dirke, ki so ta hip v svetovni seriji.

Sprehodimo se do enodnevnih dirk, tu so najpomembnejši spomeniki. Bralec Dušan ima prav, v tej kategoriji slovenskemu kolesarstvu manjka le še Pariz−Roubaix.

Mimogrede, le pet držav se lahko pohvali z vsemi petimi spomeniki! Premaknimo se do preostalih enodnevnih dirk, ki štejejo za svetovno serijo, kjer je še največ slepih peg (čeprav je dve v teh dneh pokril prav Tadej Pogačar).

Za konec pa omenimo le še dve dirki, kjer se delijo medalje. Tam je Slovenija res še brez zmage (na cestni dirki; ne pozabimo – Roglič je olimpijski prvak v kronometru), zato pa sta bili že osvojeni medalji.

V dolgem pregledu sem torej naštel vse najpomembnejše dirke v rednem koledarju, nekatere dirke so res precej manj pomembne, zato bi od največjih lovorik, po katerih je navsezadnje spraševal bralec, sam izpostavil:

1. Dirka po Italiji

2. Pariz–Roubaix

3. Svetovno prvenstvo

4. Olimpijske igre

V vsakem primeru pa res ne manjka več veliko ... Vse spoštovanje vsem kolesarjem.