Ta konec tedna se v Planici končuje svetovni pokal v smučarskih skokih in poletih. Temu dogodku je posvečen tudi tokratni Športni SOS.
536. Kakšno povprečje osvojenih točk na tekmo imajo skupni zmagovalci svetovnega pokala? Zdi se mi, da Freunda do januarja ni bilo nikjer, potem pa kar naenkrat "bum", medtem ko je Prevc ves čas tu nekje ... Ali je povprečje vsaj 55 točk na tekmo?
Sandi Pavec
Zmagovalci skupnega seštevka svetovnega pokala v smučarskih skokih so v povprečju osvojili po 61 točk na tekmo. Najboljša sezona je uspela Gregorju Schlierenzauerju, ki je v sezoni 2008/2009 kot edini skakalec do zdaj presegel mejo 2.000 točk, zbral jih je natanko 2.083, oziroma 77,1 na tekmo. Edini skakalec, ki je zbral manj kot 50 odstotkov mogočih točk, a vseeno osvojil veliki kristalni globus, je Primož Peterka v sezoni 1997/1998. Podrobnosti so v tabeli.
Skakalec | Sezona | Točke | POV 1 | POV 2 |
Schlierenzauer | 2009 | 2.083 | 77,1 | 77,1 |
Goldberger | 1995 | 1.571 | 74,8 | 74,8 |
Malysz | 2001 | 1.531 | 76,6 | 72,9 |
Ammann | 2010 | 1.649 | 75,0 | 71,7 |
Schmitt | 2000 | 1.833 | 70,5 | 70,5 |
Morgenstern | 2011 | 1.757 | 67,6 | 67,6 |
Malysz | 2002 | 1.475 | 73,8 | 67,0 |
Morgenstern | 2008 | 1.794 | 66,4 | 66,4 |
Bredesen | 1994 | 1.203 | 63,3 | 63,3 |
Ahonen | 2005 | 1.715 | 74,6 | 61,3 |
Malysz | 2007 | 1.453 | 60,5 | 60,5 |
Schmitt | 1999 | 1.753 | 76,2 | 60,4 |
Schlierenzauer | 2013 | 1.620 | 64,8 | 60,0 |
Ahonen | 2004 | 1.316 | 57,2 | 57,2 |
Peterka | 1997 | 1.402 | 63,7 | 56,1 |
Janda | 2006 | 1.151 | 57,6 | 52,3 |
Bardal | 2012 | 1.325 | 51,0 | 51,0 |
Stoch | 2014 | 1.420 | 54,6 | 50,7 |
Goldberger | 1996 | 1.416 | 50,6 | 50,6 |
Malysz | 2003 | 1.357 | 54,3 | 50,3 |
Peterka | 1998 | 1.253 | 48,2 | 46,4 |
Opomba: povprečje 1 (POV 1) upošteva povprečje osvojenih točk na tekmah, na katerih je skakalec nastopil, povprečje 2 (POV 2) pa povprečje na vseh tekmah (četudi na teh skakalec ni nastopil).
537. Kot matematik se sprašujem, po kateri formuli izračunavajo vetrno izravnavo pri skokih? Ker je za vsako skakalnico drugačna, bi bilo dovolj pojasniti na konkretnem primeru. Me je vse skupaj podžgalo v razmišljanju, ker se mi je zazdelo, kako so na letalnici Vikersund obračunavali veter, pa letalec ni niti preletel hrbtišča. Zgoraj naj bi bilo po računalniški shemi na zaslonu brezvetrje, vzgornjik pa v spodnjem delu. Izračunani odbitek pa je bil podoben, kot da bi letalcu upoštevali tudi veter, ki ga ni bil deležen.
Matej Mlakar
Odgovor je prispeval Jelko Gros:
Veter se upošteva le do tistega anemometra, katerega je skakalec preletel. Kar pomeni, da se upošteva povprečje preskočenih anemometrov. Meri se tangencionalni veter, kar lahko izmerijo le s 3D-anemometri. Tangencionalni veter je vektorska moč vetra na os skakalnice ali navzgor ali v hrbet.
Poenostavljeno: če piha realni veter 1 meter na sekundo pod kotom 30 stopinj na os skakalnice navzgor, to pomeni, da je na merilnem mestu približno 0,55 m/s tangencionalnega vetra.
Meritve se upoštevajo tako, da se zajemajo podatki na 0,2 sekunde in se merijo 2,5 sekunde, preden preleti merilno mesto, in 2,5 sekunde po preletu in se upošteva povprečje. Na ta način se izniči največ anomalij.
Pomembno je tudi, da Miran Tepeš s posvetovanjem z žirijo določi utež pomembnosti za posamezno merilno mesto. Kar pomeni, da pri skakalnicah z večjim h/n na K (na primer 0,61), ki jih imenujemo padalnice, izberejo višje uteži za spodnji del merilnih mest in pri skakalnicah z nižjim h/n na K (na primer 0,53), ki jih imenujemo razpotegnjene skakalnice, pa se da večji poudarek za zgornja merilna mesta.
538. Kateri slovenski skakalec je v Planici prvi preletel 200 metrov?
Klemen Hrnja
To je zdajšnji glavni trener slovenske reprezentance Goran Janus, ki je leta 1997 kot predtekmovalec poletel 205,5 metra in postavil nov slovenski rekord.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje