razlike so minimalne in ne prinašajo odločilnega pomena.

V oddaji Zima je zakon smo tokrat govorili o vetru, primerjali smo, v kakšnih pogojih tekmujejo slovenski skakalci v primerjavi s preostalimi najboljšimi športniki.

486. Zanima me statistika vetrovnih dodatkov pri slovenskih skakalcih. Gledalci velikokrat dobimo občutek, da Slovence pošiljajo v zelo slabih vetrovnih pogojih.
David Bajc

Za uvod najprej omenimo le pravila vetrne izravnave, ki zdaj veljajo nekaj let. Tekmovalec, ki ima pomoč vzgonskega vetra, dobi odbitek točk. Skakalcu, ki pa mu veter nagaja - mu piha v hrbet - dobi točkovni dodatek (PODROBNOSTI).

V letošnji sezoni je bilo izpeljanih 15 posamičnih tekem, ki so postregle s 27 serijami (trikrat je finalna serija zaradi neugodnih vremenskih razmer odpadla). Tekmovalci so skupaj skočili 1.105-krat, povprečna vetrna izravnava pa znaša 0,2 točke, kar pomeni, da se pogoji skozi sezono izničijo.

V tabeli sem primerjal skakalce, ki so nastopili vsaj v dveh tretjinah vseh serij (upoštevaje, do so ti so izkusili čim bolj ekstremne pogoje, je verodostojneje primerjati njihova povprečja). Med temi 25 skakalci je imel najboljše pogoje Jarkko Määttä, ki je v povprečju dobil odbitek -2,8 točke.

Vsi skakalci so torej v povprečju od -3 do 3 točke na skok. Edina izjema je Avstrijec Thomas Diethart. Še manjši je razkorak med prvimi petimi skakalci v svetovnem pokalu. Povprečja Krafta, Hayböcka, Prevca, Freunda in Koudelke se gibljejo od 0,7 do 2,1. To pomeni, da veter resda lahko vpliva na razplet ene tekme, a v boju za kristalni globus se te razlike praviloma izničijo.

487. Kdo pa je imel v letošnji sezoni najslabše in najboljše pogoje pri enem samem skoku?
David Bajc

Najslabše razmere v zraku je imel Matjaž Pungertar v finalu prve tekme v Lillehammerju. Takrat mu je v hrbet pihal veter s hitrostjo tri metre na sekundo, zaradi česar je dobil veterni dodatek kar 36 točk. Skozi vso tekmo je veter pihal v hrbet, saj so prav vsi skakalci dobili vetrni dodatek (v povprečju kar 25 točk).

Najboljše razmere pa je bil Čeh Antonin Hajek na drugi tekmi v Kuusamu. Čehu je pomagal vzgornjik s povprečno hitrostjo 2,16 m/s, zaradi česar je izgubil kar 25,3 točke in se sploh ni uvrstil v finalno serijo. A Hajek ni dobil bistveno večjega odbitka, saj je prav vsem skakalcem pihal vzgornjik, vsak tekmovalec je v povprečju izgubil dobrih 18 točk.