Norvežan je zaradi izravnave osvojil medaljo na srednji napravi, najboljši Slovenec zadnjih let pa bron na večji napravi. Tokratni Športni SOS je v znamenju smučarskih skokov.

241. Kateri bi bili smučarji skakalci na olimpijskih igrah v Sočiju, če ne bi upoštevali vetrne izravnave? Ali bi bili rezultati enaki? Podobni? Dobitniki medalj tudi isti?
Janez Snoj

Olimpijske igre v Sočiju so bile prve, na katerih so pri smučarskih skokih upoštevali vpliv vetrne izravnave. Analiza rezultatov kaže, da bi se brez upoštevanjem tega matematičnega algoritma spremenila dva dobitnika medalj. Brez vetrne izravnave bi brez medalje ostal tudi Peter Prevc.

Najprej si poglejmo rezultate na srednji napravi, na kateri so si odličja nadeli Kamil Stoch, Prevc in Anders Bardal. Brez vetrne izravnave bi prvi mesti ostali nespremenjeni, največ pa bi pridobil Anssi Koivuranta, ki bi osvojil bronasto medaljo, zdaj pa je bil "le" dvanajsti.

Opomba: V drugem in tretjem stolpcu je pravi izid (ki upošteva vetrno izravnavo), v četrtem in petem stolpcu pa bi bil izid brez upoštevanja vetrne izravnave.

Anssi Koivuranta je obakrat nastopil v rahlem vzgorniku (zaradi česar so mu odbili 1,9 točke), glavnina tekmecev, ki so končali pred njim, pa je skočila ob vetru v hrbet, zato so dobili dodatek točk. Bronasto medaljo je tako dobil Anders Bardal. Poglejmo še primerjavo točk na veliki napravi.

Na večji napravi bi bilo sprememb manj, vseeno pa bi bila spet menjava na tretjem mestu, saj bi bron brez matematičnega dodatka pripadel Severinu Freundu. Peter Prevc je med najboljšimi skočil v najslabših razmerah (dodatek 6,4), Freund pa je skočil skoraj ob brezvetrju (dodatek 0,8), to pa je Prevcu pomagalo še do druge medalje.

Na ekipni tekmi vetrna izravnava ni imela učinka pri končnem vrstnem redu, tudi brez nje bi vse reprezentance obdržale mesta, ki so jih osvojile.

Spremembe pa bi bile na ženski tekmi, na kateri je prva olimpijska prvakinja postala Nemka Carina Vogt, brez vetrne izravnave pa bi bila to Avstrijka Daniela Iraschko Stolz.

242. Kakšen je najmanjši odstotek zmag skupnega zmagovalca svetovnega pokala v smučarskih skokih v eni sezoni? Peter Prevc, denimo, nima prav veliko zmag, ampak je v igri za veliki kristalni globus.
Luka Dolar

Peter Prevc ima po 24 tekmah svetovnega pokala dve zmagi (8,33 odstotka), s čimer štiri tekme pred koncem sezone zaseda drugo mesto. Najnižji odstotek zmag ob osvojitvi velikega kristalnega globusa je 11,11. Poljak Adam Malysz je v sezoni 2002/2003 na 27 tekmah zmagal trikrat. Do globusa je prišel predvsem po zaslugi zadnjih petih tekem, ko je skupaj zbral 430 točk (med drugim je nanizal tudi tri zmage). Njegov konkurent za končno zmago Sven Hannawald pa je v tem obdobju zbral 234 točk, razlika je bila na koncu dobrih 100 točk v korist Poljaka (1.357:1.235). Hannawald je v tisti sezoni zbral več zmag (šest), a je tudi izpustil osem tekem (Malysz le dve).

Zanimivo je, da je Malysz tudi na drugi strani ekstrema, v sezoni 2000/2001 je namreč dobil 11 od 21 posamičnih tekem (52,38 odstotka). Mejo polovičnega izkupička zmag je dosegel le še Finec Matti Nykänen, ki je v sezoni 1987/1988 dobil natanko polovico tekem (10 od 20).