V bližini Antalye je prejšnji teden v evroafriški skupini pokala Billie Jean King igralo 17 reprezentanc. Poleg Slovenije je napredovala tudi Kitajska.

Pogovor s Cashem za Val 202 je opravil Luka Petrič.

Prepoznaven je bil po tipični pričeski osemdesetih let. Imel je krajše lase spredaj in daljše zadaj, v športnih krogih velja za "bundesligaško". Njegov zaščitni znak je bil tudi kockasti črno-bel trak na glavi. Bil je pravi roker, pogosto je kitaro vzel na turnejo in tudi v Angliji igral s kultnimi skupinami Black Sabbath, Iron Maiden in Thin Lizzy.

V Avstraliji je bil zelo priljubljen po zmagi v Wimbledonu. V finalu je bil boljši od favoriziranega Lendla s 7:6, 6:2 in 7:5. To je bila prva avstralska zmaga na Church Roadu po letu 1971, ko je prestižni pokal dvignil John Newcombe.

Pred 35 leti je bil branilec naslova Boris Becker, ki je v eni izmed največjih senzacij v zgodovini tega turnirja v drugem krogu izgubil proti Avstralcu Petru Doohanu na igrišču številka ena.

"16 let je bilo takrat zelo dolgo obdobje za Avstralijo brez zmagovalca Wimbledona. To je bila velika zgodba v domovini. Pričakoval sem, da bom takrat dobro igral na največjem turnirju na svetu," je povedal Cash.

Avstralski tabloidi so mu parali živce
Oče je postal že pri 21 letih. Velikokrat se je sprl s predstavniki medijev, sploh avstralski tabloidi so mu parali živce, ko so brskali po njegovem zasebnem življenju. Njegova zveza z norveško manekenko Anne-Britt Kristiansen je bila vsakodnevna tema na rumenih straneh.

"Nisem bil pripravljen na vse skupaj, res sem bil mlad oče pri 21 letih. Ni mi bilo všeč, da so se mediji vmešavali v zasebno življenje, saj imam rad svoj mir."

Becker in Lendl sta bila znanilca modernega tenisa
Med letoma 1982 in 1997 je bil profesionalec, osvojil je šest turnirjev in še petkrat izgubil v finalih obračunih. Med dvojicami je bil najboljši 12-krat.

"V osemdesetih letih je bilo zelo veliko različnih značajev na teniški turneji. Veliko je bilo specialistov za različne podlage. Yannick Noah in Henri Leconte sta blestela na pesku, v Franciji sta bila velika zvezdnika. Na Roland Garrosu nisi mogel dobiti vstopnice, ko sta igrala. John McEnroe in Connors sta bila edinstvena značaja, Lendl pa je bil stroj na vseh podlagah, potem pa je na sceno prišel mulec Boris Becker in žogo udarjal močneje od vseh nas. Mislim, da sta bila Becker in Lendl znanilca modernega tenisa, kjer velja načelo udari tako močno, kolikor pač lahko."

V Melbournu izgubil finale na travi in tudi na trdi podlagi
Zelo si je želel osvojiti domači grand slam. Leta 1987 je bil turnir zadnjič na sporedu na travnati podlagi v Kooyongu, v petih nizih je izgubil proti Stefanu Edbergu. Leta 1988 je doživel še grenkejši poraz, v odločilnem nizu je s 6:8 izgubil proti Matsu Wilandru, ko je bil turnir v Melbournu prvič na sporedu na trdi podlagi.

"Moji cilji so bili jasni. Želel sem osvojiti Wimbledon, Odprto prvenstvo Avstralije in Davisov pokal. Nikoli nisem razmišljal, da bi lahko osvojil pet, deset ali celo 20 turnirjev za grand slam."

Sprememba formata Davisovega pokala katastrofalna poteza
Zelo se je razveselil zmage v Davisovem pokalu v letih 1983 in 1986. Novi sistem tekmovanja ga je razočaral: "Davisov pokal je bil vedno veliko tekmovanje. Naredili so veliko napako, ko so spremenili format. To je bila katastrofalna poteza."

Sredi kariere začel sovražiti tenis
Leta 1989 si je v Tokiu strgal ahilovo tetivo in začelo se je težko obdobje. Edini turnir po poškodbi je dobil v Hongkongu leta 1990.

"Življenje profesionalnega teniškega igralca ni posebej zdravo. Lahko rečem, da je zares težko. Ljudje si ne predstavljajo vsega. Sredi kariere sem začel sovražiti tenis. Hotel sem kar končati kariero in se umakniti. Mislim sem, da nor. Nekoč sem se o tej temi pogovarjal z Johnom McEnroejem. Po poškodbi nisem imel motiva za vrnitev na turnejo in John je dejal, da razmišlja popolnoma enako. Želel si je preprosto vzeti pol leta odmora. Vsakič so ga organizatorji privabili nazaj z bogatimi startninami in drugimi sladkorčki. Izgorel je, tudi meni se je to zgodilo, Agassi je o tem pisal v svoji knjigi. Mislim, da ni bilo vrhunskega igralca, ki enkrat v karieri ne bi imel težav z izgorelostjo," je poudaril Cash.

Cashu je bila všeč poteza Barty
Marsikaj se je spremenilo v teniškem vrhu. Ashleigh Barty je končala kariero, ko je bila na prvem mestu lestvice WTA. Sebe je postavila pred tenis, ko je bila na vrhuncu, in ta poteza je bila všeč tudi Cashu.