Phillippousis je bil junak kengurujev že leta 1999 v Nici, ko so Avstralci nazadnje prejeli pokal. Finalist Wimbledona je bil na travi po treh urah in 12 minutah pričakovano boljši od tretjega igralca sveta Ferrera, čeprav je po četrtem nizu potreboval zdravniško pomoč zaradi bolečin v hrbtu in rami.

Dvoboj med Hewittom in Moyo je bil ob vsesplošnem slavju pred skoraj 15.000 gledalci v Rod Laver Areni v hipu odpovedan. Gostitelji so si dali duška ob prvi zmagi na domačih tleh po letu 1986 (pred dvema letoma so izgubili proti Francozom) in maščevanju Špancem za poraz v Barceloni pred tremi leti, ko so ti edinkrat osvojili veliko "solatno skledo".

"Niti pomislil nisem, da bi predal dvoboj. To je Davisov pokal, kjer je treba na igrišču pustiti srce. Ob koncu sem bil povsem otopel. Počutil sem se, kot da bi srečanje spremljal s tribun, ne pa da bi igral. Dosegli smo cilj, ki smo si ga zadali, kar nam veliko pomeni," je povedal Phillippousis, ki je Ferrera v prvih dveh nizih razorožil predvsem z asi in izjemnimi voleji.

Španec se je kljub poškodbi noge vrnil v igro, a v petem nizu ni mogel preprečiti "kravate". "Igral sem najbolje, kot sem lahko, toda Mark je bil preveč dober. Upali smo na končno zmago, a nismo imeli sreče. Razočarani smo," je dejal Ferrero.

Kapetan avstralske reprezentance John Fitzgerald je vseeno pohvalil nasprotnike: "Španci imajo nedvomno najmočnejšo moško ekipo na svetu, a igrali so na podlagi, ki jim je verjetno najbolj tuja. Težko si je predstavljati, kako bi se jih lotili na pesku. V čast nam je bilo igrati z njimi."

Davisov pokal so največkrat doslej dvignili igralci iz ZDA, ki bo bili najboljši v 31 finalih.