Pisalo se je leto 2010 in 23-letni Đoković je po prvem osvojenem turnirju velike četverice, OP-ja Avstralije 2008, zadnji dve leti stagniral. Srb je veljal za nadarjenega, a ne najbolj stabilnega in fizično malce 'švohotnega', za nameček so ga nenehno mučile zdravstvene težave, zaradi česar so ga nekateri soigralci obtoževali, da arbitrarno posega po zdravniških premorih.

Dr. Igor, kot se predstavlja na svoji spletni strani, je bolj kot ne po naključju spremljal Đokovićev obračun z Jo-Wilfriedom Tsongajem na OP-ju Avstralije. Čeprav, kot sam trdi, "ga tenis niti malo ne zanima", za Đokovića pa takrat sploh še ni slišal, pa ga je pretreslo, kako je Srb nenehno ustavljal igro z zdravniškimi premori, ki jih je komentator pripisal astmi.

Naslednji dan je Četojević pil kavo s prijateljem, ki mu je potožil, kako žal mu je, da je astma Noleta stala zmage. "To ni bila nobena astma," je z roko zamahnil Četojević, ki si je že ustvaril svojo sliko.

Prijatelj ga je vprašal, ali lahko Đokoviću pomaga, in kmalu sta se s teniškim igralcem srečala v Splitu na Davisovem pokalu.

Prvi, zdaj že zloglasni "pregled", ki še vedno vzbuja določene pomisleke pri strokovnjakih, je bil videti kot šamanski obred – Četojević je Noletu dejal, naj iztegne desno roko, levo pa položi na trebuh. Potem mu je izročil kos kruha in mu dejal, naj ga pritisne ob trebuh z levo roko.

Obakrat je Četojević potisnil Novakovo iztegnjeno roko navzdol, in ta je bila opazno šibkejša, ko je v roki držal kruh (v ordinaciji Četojević namesto kruha za zaznavanje slabih energij uporabi nihalo).

Tako se je začelo Đokovićevo tesno sodelovanje s Četojevićem, tako se je rodila njegova stroga brezglutenska in brezlaktozna dieta, začela pa se je tudi sezona 2011, ki še danes velja za eno najboljših v svetu tenisa, sezona, v kateri je Đoković osvojil kar tri od štirih turnirjev za grand slam.

Servirati za zmago

Da je bil Četojević tisti, ki je popolnoma spremenil njegov pogled na svet ter ga fizično in psihično okrepil, mu priznava tudi Đoković, ki je o tem napisal celo knjigo (Servirati za zmago, 2013), v kateri je podrobno razložil, kako veliko vlogo sta prehrana in vadbeni načrt imela v njegovi zmagoviti sezoni.

60-letni Četojević, po rodu bosanski Srb, prav veliko o tem ne filozofira. "Novaku so zdravstvene težave onemogočale biti najboljši na svetu. Na srečo sva se spoznala ravno ob pravem času in najino skupno delo je pripeljalo do pozitivnih rezultatov," mi pove v pogovoru iz svojega doma na Cipru.

Osem let je študiral medicino, se nato preselil na akupunkturo in kitajsko medicino, danes pa je strokovnjak za dobro počutje, ki dela z energijami ter zagovarja holistični in alternativni pristop do medicine. Svoj dan začne s kratkim jutranjim blagoslovom, ki mu sledi izmenjujoča toplo-hladna prha za stimulacijo živčnega sistema, temu sadno-zelenjavni smuti s spirulino in turmeriko, za tem pa še žlica ribjega olja.

Kako odpraviti negativne energije

Da je način, kako se prehranjuješ (in s čim), pomemben, je naučil tudi Novaka. Jesti je treba počasi, telefon na mizi je strogo prepovedan. Kako točno je spremenil Đokovićevo prehrano tisto leto? Na katere snovi mu je dal veto? "Žita (gluten), mlečne izdelke (laktoza) in proste sladkorje," mi pove Četojević.

Kako drugačen je Novak danes v primerjavi s tistim Novakom, ki ga je Četojević spoznal julija 2010? Kot strokovnjak za energetsko medicino Četojević zagovarja holistični pristop k dobremu počutju in zdravju. Da bi ta pristop deloval, gre sklepati, da mora biti pacient zelo odprt do tega. Je bil Novak vedno odprt ali je bil Četojević tisti, ki je popolnoma spremenil njegovo razmišljanje?

"Življenje nam prinaša izzive, da bi rasli," začne filozofsko svoj odgovor. "V Novakovem primeru so mu zdravstvene težave onemogočale biti najboljši na svetu. Na srečo sva se spoznala ravno ob pravem času in najino skupno delo je pripeljalo do pozitivnih rezultatov. V tistem času si je zelo močno želel odpraviti zdravstvene težave, pozneje pa sta mu njegova radovednost in sla po učenju pomagali, da se je razvil in zrastel na različnih področjih naše človeške izkušnje. Danes se precej bolj zaveda vsega."

"Kot bi v ferrarija točil dizel"

Đokovićeva zelo specifična prehrana oz. omejevanje vnosa dveh bistvenih kategorij živil je med njegovimi soigralci, javnostjo in nutricionisti sprožila kar nekaj burnih razprav.

Ko je zmagoval, je bila ta prehrana prikazana kot skoraj čudežni napitek, ki ga je njegov osebni guru zmešal posebej zanj. Ko je njegova forma padla, so kritiki to pripisovali neuravnoteženi prehrani. Kako so v zadnjih letih Đokovićevi soigralci na turneji ATP sprejemali njegov prehranski režim? Je bilo zanj več zanimanja ali je bilo več dvoma?

"Stvari so se precej spremenile, odkar sem začel delati z Novakom," pravi Četojević. "Ko sem ga začel spremljati po menzah na turnirjih, nisem mogel verjeti, kako slabo so se prehranjevali vrhunski igralci. Kot da bi v ferrarija točil dizel, potem pa ga poslal na dirko. Zdaj je v teh menzah vedno na voljo tudi brezglutenska ponudba, igralci so me kmalu začeli spraševati za nasvete."

"Sprememba načina razmišljanja se ne zgodi čez noč, ravno tako kot potrebuje vino čas, da dozori in postane vrhunsko. Enako je z ozaveščenostjo o glutenu ali covidu-19."

Cilj: Odprava slabih energij

Četojević, sin zdravnika, sicer povsem priznava zahodno medicino in zdravila, a meni, da je odvisno od primera in trenutka, predvsem pa, da se po njih ne posega iz inercije oziroma da se telo lahko zdravi tudi z duhovno in psihično terapijo – z iskanjem izvora negativnih energij in odpravo teh slabih energij, ki bi lahko določeno stanje slabšale.

Podoben pristop ubira tudi v primeru pandemije covida-19 – prisega na krepljenje imunskega sistema, ne pa na omejitvene ukrepe. Tudi do cepiv je kritičen.

Đoković je sicer konec leta 2011 prekinil redno sodelovanje s Četojevićem, a se je zadnjih 11 let držal njegovih načel, v tem času pa osvojil 19 turnirjev za grand slam.

Da ni popustil zaradi pritiskov (tako avstralskih oblasti kot javnosti in tudi kritik stroke), tako ne gre pripisati nekemu golemu dvomu o cepivih proti covidu-19, ampak je to del sistematičnega grajenja tega, kar je Novak Đoković danes in v kar, z delom s Četojevićem, verjame. Leta 2020 je novinar Cyprus Maila malce retorično vprašal Četojevića, kako ve, da ima prav, preden si je odgovoril sam – Novakovi uspehi po letu 2010 so dokaz (ali pa vsaj naj bi bili), da ima prav.

"Kako lahko super zdrav človek ogroža OP Avstralije?"

Četojević je trdno stal ob strani Đokoviću, ko je ta v Avstraliji prestajal svojo, kot se je zdelo, neskončno dolgo odisejado, preden so ga avstralske oblasti nazadnje tik pred začetkom turnirja, ki ga je Srb osvojil devetkrat, v drugem poskusu in po odločitvi zveznega sodišča v Melbournu deportirale.

"Absurdno je, da je nekdo pri optimalnem zdravju obravnavan kot grožnja za javno zdravje," je dejal takrat za AFP. "Kako je lahko super zdrav človek grožnja za OP Avstralije? Vse je politika, nič drugega."

Vprašam ga, kako je spremljal Đokovićevo avstralsko dramo. "Zadeve ne vidim kot 'dramo'. Mislim, da je celoten pripetljaj mnogo ljudem zelo odprl oči – tistim, ki so pripravljeni videti, seveda. To je bilo kršenje osnovnih človekovih pravic. Več časa, ko bo minilo od vsega skupaj, bolj se bo izrisala in v zgodovino zapisala njegova izkušnja z avtoritarnimi birokrati v deželi 'tam spodaj' in bolj jo bodo ljudje, ki si prizadevajo za svobodo, cenili," mi odgovori.

Argument avstralskega sodišča je bil, da mora biti Đoković deportiran, ker bi lahko spodbudil proticepilska stališča. Teza obrambe pa je bila, da bi ravno deportacija lahko prej okrepila proticepilce.

Koga točno je Novak ogrožal v Avstraliji – zdravje javnosti, zdravje soigralcev, vladajočo oblast ali enoznačni pogled na svet, v katerega smo vstopili s pandemijo? Svet, v katerem družbena omrežja onemogočajo uporabnike z nasprotujočimi se nazori? "Ogrožal je 'plandemijo', nelogično narativo strahu, ki je bila iz nekega razloga vsiljena ljudem po vsem svetu," meni Četojević.

O dveh taborih ljudi

Načneva tudi temo "proticepilstva". Čeprav Đokovića na splošno radi predstavljajo kot proticepilca, kot nekakšen zvezdniški model proticepilca, kar je bil nazadnje tudi argument treh avstralskih sodnikov (da bi "lahko" sprožil proticepilska občutja v državi, v kateri je sicer cepljenih 95 odstotkov prebivalstva, starejšega od 16 let), Đoković sam tako oznako zavrača in poudarja, da je bil kot otrok cepljen proti različnim boleznim, in dodaja, da ne želi biti povezan s proticepilskim gibanjem. Šele po avstralski prigodi je javno potrdil, da dejansko ni cepljen.

Še več, na OP-ju Srbije v Beogradu je celo postavil cepilni center za igralce, ki bi se želeli cepiti, saj podpira stališče, da ima vsak človek sam pravico izbirati, ali se bo cepil ali ne.

Cena, ki jo je pripravljen plačati

Đoković je mesec dni po deportaciji v intervjuju za BBC dejal, da raje izpusti vse največje turnirje na svetu, kot da bi se moral cepiti. "Da, to je cena, ki sem jo pripravljen plačati," je potrdil. "Zame je pomembnejši princip, da sam odločam, kaj bom dal v svoje telo, kot pa osvajanje turnirjev. Rad bi bil uglašen s svojim telesom."

Ko je Đoković novinarju Amolu Rajanu pojasnjeval in upravičeval svojo odločitev, se je zdel racionalen, zbran in neomajen. Podobno, kot ko so ga več kot šest ur zasliševali obmejni organi na letališču v Melbournu, pa je vse skupaj stoično prenašal.

Kako je lahko mentalno tako stabilen v tako stresnih razmerah in ob takem pogromu javnosti? Kritike so bile precej brutalne – a je vseeno vztrajal pri svojem, čeprav se je moral zavedati, kako nepriljubljena in za širšo javnost sporna je njegova odločitev.

"Kot v zadnjem desetletju visoko uvrščeni profesionalni igralec tenisa je za njegove izjemne uspehe zaslužen tudi kakovostni psihološki trening. Zagotovo ga ne dela tako uspešnega zgolj njegova sposobnost udarjanja žogice čez mrežo. Čeprav v zelo drugačnem kontekstu, mu je psihološki trening, ki ga je razvil za optimizacijo svojih športnih predstav, priskrbel tudi moč, da se bojuje z birokrati za svoje pravice," razloži Četojević.

Strokovno področje Četojevića je delo z energijami – pri svojih pacientih proučuje, kako imajo različne energije različen vpliv na vsakega človeka.

Če posvojimo to miselnost in dikcijo – Đoković bi verjetno v tistem trenutku težko imel bolj negativne energije uperjene proti sebi, pa se je vseeno zdelo, da ima skrajno zenovski odnos in pristop do vsega skupaj. Kako človek pride do takega stanja?

"Zelo pomembno se je zavedati, da kar koli vam življenje pripravi, je zgolj izkušnja, nič drugega – najsi bo dobro ali slabo, veselo ali žalostno. Kako se boste s tem spopadli, pa je odvisno od vnaprejšnjega treninga. Ne jemljite stvari vedno osebno, skušajte videti širšo sliko, četudi vam predstavlja situacija velik izziv. Ohranjajte moč in ravnotežje, kolikor je to mogoče. Včasih smo pri tem uspešnejši, včasih manj, ampak vsaka izkušnja se nam pomaga izboljšati, če se naučimo lekcijo, ki nas jo življenje skuša naučiti," sklene Četojević.