23-letnik je pred nekaj tedni kot prvi Slovenec prebil magično mejo najboljših 100 igralcev na lestivici ATP in si s tem odprl vrata Roland Garrosa. V zadnjem letu je ogromno napredoval. Zdaj se je razšel s svojim trenerjem in išče svojo naslednjo strokovno pomoč.

Pripravljen tudi na pet ur dolge dvoboje
Pri tem se ne bo brezglavo zaletaval v vrata - za vrhunskega trenerja najvišjega kova bi moral odšteti od tri do pet tisoč evrov na teden. Sam je trenutno sposoben tako vsoto plačati za mesečno pomoč. V preteklih dneh je treniral na Dunaju, nekaj časa pa je preživel tudi v Zagrebu. Dokler ne bo našel stalne rešitve, mu je pomoč ponudil tudi Marko Por. Pred Parizom je dobro pripravljen, saj je v boljši formi, kot je bil še pred nekaj tedni, pridobil si je samozavest, dobro pa je tudi fizično pripravljen, tako da bo na Roland Garrosu lahko igral tudi dvoboje, dolge štiri ali pet ur. Kavčič dobre ve, kaj so njegove prednosti in kaj slabosti ter kako prehoditi pot proti vrhu teniške elite. Svoje misli je strnil tudi za MMC-jeve bralce.

Vaš moto je "Nič ni nemogoče". To imate očitno v družini - vaša mama je orala ledino v ženskem smučanju, vi jo v moškem tenisu. Ste prvi Slovenec med 100 najboljšimi. Kaj vam pomeni vloga pionirja?
Ne pomeni mi veliko. Zelo si želim novih izkušenj - igrati v glavnem delu Pariza. Srečo imam, da je bila tudi mami vrhunska športnica, lahko mi da veliko nasvetov in mi veliko pomaga. Nanjo se lahko obrnem z vprašanji, ki so morda nenavadna za ljudi, ki se ne ukvarjajo s profesionalnim športom.

Vaš cilj je priti med najboljših 20 na svetu. Koliko časa mislite, da potrebujete, da se prebijete do te meje?
Mislim, da potrebujem vsaj tri leta, da bom to dosegel. Morda bo ta preboj trajal več, morda manj časa, vse je odvisno od pogojev, ki jih bom imel za trening, in trenerjev, ki jih bom imel. Upam, da se ne bom poškodoval. Veliko faktorjev se mora združiti, da bo rezultat tak, kot si ga želim.

Najboljši igralci so kompletni igralci na vseh področjih. Na kateri ravni igre imate največ rezerve za preboj med 20? Morda v stroki?
Največja težava pri meni je agresivna igra. Zelo dolgo se trudim, da bi igral agresivneje. Seveda to pomeni, da bo veliko treba delati pri servisu, da bo s tem prišlo tudi več lahkih točk oz. lepih žog, ki bi jih lahko lažje zaključil. Zavedam pa se, da je moja obrambna igra zelo dobra. Samo vprašanje časa je, kdaj bom prešel v bolj napadalno igro.

Na začetku leta ste v Melbournu prvič zaigrali na turnirju za grand slam. Teniški navdušenci dobro ločujejo grand slame od običajnih turnirjev. Kako to občuti igralec?
Občutki na igrišču so povsem drugačni. Vsakemu igralcu igranje na takih turnirjih pomeni zelo veliko. Vse življenje je bil moj cilj igrati na velikih turnirjih in stadionih. Si pod velikim pritiskom, to je čisto neka nova izkušnja. S tem postaneš drugačen igralec. To so tisti občutki, za katere je vredno garati in se truditi.

V Parizu boste postali prvi Slovenec, ki si je nastop na turnirju za grand slam zagotovil neposredno. Česa si bolj želite od žreba: dobiti na papirju premagljivega nasprotnika ali asa kova Federer/Nadal in s tem možnost igranja na osrednjih igriščih?
Najbolj si želim dobiti igralca, ki je premagljiv, in potem morda v 2. ali 3. krogu igrati s takimi asi. Če bom v 1. krogu igral z Nadalom ali Federerjem, seveda ne bom razočaran. To bi bila izkušnja, ki mi je nihče ne bi mogel vzeti. S tem bi gotovo dobil veliko novih izkušenj, to bi bilo zame le dobro.

Pri 14 letih ste bili konkurirali tako Djokoviću kot Murrayju. Prehod v člansko konkurenco je v vseh športih izejmno težak in selektiven. Zakaj?
Konkurenca v mladinskem tenisu je povsem drugačna. Ko enkrat prideš v članski tenis, šele vidiš razliko. Igralci so stari od 18 do 30 let, kar pomeni, da je količina igralcev veliko večja. Vsi igralci v članski kategoriji so fizično vrhunsko pripravljeni. V mladinski konkurenci lahko koga premagaš tudi zato, ker ni dobro pripravljen. Tukaj pa gre res le za teniško znanje in za to, kdo se bo bolje znašel pod pritiskom.

Pravite, da se hitro naveličate potovanj. Kaj je najboljše zdravilo proti dolgočasju?
Ne naveličam se potovanj, ne maram pa potovanja z letali. Potovanja z avtomobili me ne motijo, saj si lahko pomagam z glasbo in branjem. Prekladanje z letala na letalo pa je zame napor. Lahko rečem, da potrebujem kar en dan, da se spočijem po potovanju. A to je sestavni del športa, to sem sprejel in nimam nobenih težav.

Med obema evropskima vrhuncema (Roland Garros in Wimbledon) bo večina športnega sveta osredotočena na svetovno prvenstvo v nogometu. Kakšen odnos imate do nogometa? Ga spremljate? Za koga boste poleg Slovenije držali pesti?
Navijal bom za Slovenijo in za nobenega drugega. Nogomet zelo rad spremljam. Sicer nisem kakšen velik navdušenec in ne spremljam vseh tekem, rad pa pogledam 'pravo' tekmo velikih klubov. V klubskem nogometu navijam za Barcelono.