23-letni Ljubljančan je v torek navdušil z uvrstitvijo v 2. krog OP Avstralije in zmago nad Južnoafričanom Kevinom Andersonom označil za najboljši dvoboj v karieri. Z odličnim začetkom leta 2011 - pred dvema tednoma je igral v četrtfinalu močnega turnirja v Čenaju - nikogar ni pustil ravnodušnega. Zdi se, da bo to še ena sezona, v kateri bo rušil mejnike slovenskega moškega tenisa.

Lopar namesto lopatke
Ludvik Dornig, leta 1956 je nastopil na olimpijskih igrah v Cortini, je bil tisti, ki je morda odločilno prispeval k temu, da je Blaž danes tako uspešen tenisač. "Edini je igral z mano tako dolgo časa, dokler sem jaz hotel. Vsi drugi so prej odnehali, on pa je bil tisti, ki mi je še metal žogice in se je še hotel igrati z mano. Po tem se ga najbolje spomnim," je o svojem starem očetu (umrl je leta 1996) v nedeljski oddaji Družinske zgodbe pripovedoval Kavčič.

Dornig se je s tenisom začel ukvarjati na stara leta in postal dvakratni svetovni prvak v "ski tenisu", kombinaciji alpskega smučanja in tenisa. Rodil se je v Tržiču, bolj kot po svojih izidih v Cortini (v slalomu je zasedel 28. mesto, v smuku 29. in v veleslalomu 47. ter bil v kombinaciji 14.) pa je najbrž znan po tem, da je posodil smuči štirikratnemu olimpijskemu prvaku Toniju Sailerju, potem ko je ta svoje zlomil, za zmagovalno vožnjo v slalomu.

"Lopar je bil moja prva igrača, z njim sem se najraje igral. Namesto lopatke. Potem je bila hokejska palica, ko pa sem začel jokat, so mi dali lopar in sem ga vlekel za sabo," se svojega otroštva še spominja Kavčič. Nekaj časa je tudi spat hodil kar z loparjem.

Tudi mama in oče smučarja
Njegova mati, Bojana Dornig Kavčič, je bila na začetku 80. let prejšnjega stoletja ena najboljših slovenskih alpskih smučark. V Piancavallu je decembra leta 1980 zasedla 7. mesto, v Bormiu pa 9. Športnici Slovenije leta 1981 je pri 22 letih zmanjkalo motivacije, volje in energije, zato je smuči postavila v kot že pred olimpijskimi igrami v Sarajevu. Danes je uspešna podjetnica na področju zavarovalništva.

Tudi Blažev oče, Aleksander Kavčič, se je ukvarjal z alpskim smučanjem. Njegova športna pot - tekmoval je v generaciji z Bojanom Križajem, Borisom Strelom in Jožetom Kuraltom - se je vzpenjala do četrtega letnika gimnazije, ko si je poškodoval hrbtenico, nato je kmalu prekinil kariero. Kot pionir je bil dvakrat celo jugoslovanski prvak v skokih v vodo. Šest let je v zgodnji mladosti v smučarski reprezentanci preživel še en Blažev sorodnik, mamin brat Tomaž Dornig.

"Nisva želela tvegati in nazaj dobiti razvalino"
"Za eno dobro hišo sva gotovo vložila vanj," pravi Bojana o tem, koliko sta z možem vložila v sinovo teniško kariero, ki ga ena sezona stane približno 120.000 evrov. Kondicijski trener, maser, psiholog, fizioterapevt, menedžer. Vse to so ljudje, ki jih je treba plačati. Tako kot seveda trenerja Adriana Voineo, nekdanjega vrhunskega tenisača iz Romunije, s katerim Kavčič sodeluje od avgusta.

Manj znano je, da je Blaž pri 14 letih premagal Novaka Djokovića, dvakrat je bil boljši tudi od Andyja Murrayja. Zakaj se je potem njegov razvoj ustavil in ni napredoval tako hitro kot njegova vrstnika? "Velik vzrok so predvsem pogoji za trening. Tako ekipo, kot jo imam jaz zdaj, sta onadva imela okrog sebe že pri 15, 16 letih. Imeti ekipo štirih, petih ljudi je finančno zelo zahtevno. Če nimaš za sabo velikih pokroviteljev, si to zelo težko privoščiš," odgovarja Kavčič.

"Imel je vse, kar je rabil, razen najboljših trenerjev. Tu je bila mogoče napaka, da mu v mladih letih nismo poiskali trenerja, da bi lahko hitreje napredoval. Toda on je bil specifičen otrok, ker se je razvijal in rastel do svojega 20. leta. Nismo si ga upali prehitro preobremeniti zaradi poškodb. Te so se pripetile veliko igralcem, ker so bili preobremenjeni. Z ženo sva si rekla: imava samo enega Blaža in ne moreva tvegati ter veliko plačati, nazaj pa dobiti razvalino. Zato smo šli postopoma. Zavestno sva si mislila: bo pa dve leti pozneje postal dober," pojasnjuje oče.

Od najboljših ga ločijo le še malenkosti
Potem ko je vložil veliko truda, se je zdaj njegova kariera le začela obračati v smer, ki si jo želi. "Potrkal sem na vrata najboljših igralcev na svetu in šele zdaj sem dobil tisto dodatno motivacijo za nadaljnje delo in garanje. V preteklosti je bilo veliko truda zaman, zdaj se je začelo poznati in jaz sem se začel tega zavedati. Zdaj mi je veliko lažje kakšne stvari pretrpeti in malo stisniti zobe, ker natančno vem, kaj si želim," razmišlja trenutno 98. igralec sveta, čigar vzornika sta Pete Sampras in Rafael Nadal. Njegove želje segajo še precej višje, nekega dne bi se rad prebil vsaj med najboljšo dvajseterico.

Kavčič pravi, da njegove žogice že zdaj letijo z enako hitrostjo kot pri tistih najboljših igralcih, tudi videti je tenis približno enak, gre samo še za malenkosti: "Najboljši igralci se od naju z Grego Žemljo razlikujejo le za detajle. Veliko igrajo izkušnje. Najboljši so vajeni igrati na večjih stadionih in pod velikim pritiskom, zame je to še vse nekaj novega."

Že pred poukom na dveurni trening
Ognjeni krst igranja pred veliko množico gledalcev je sam doživel na lanskem Roland Garrosu, ko je pred 9.000 teniškimi navdušenci v drugem krogu namučil Andyja Roddicka, mu odvzel niz in kar sedemkrat osvojil igro na njegov servis. Takrat ga je v loži spremljala tudi družina, ki v Avstralijo zaradi prevelikih stroškov ni odpotovala. Stala pa mu je ob strani vseskozi do zdaj, v šolskih letih ga je mama že pred začetkom pouka vozila na dveurni trening na fakulteti za šport pri trenerju Milošu Mesecu in kar na klopci še malo oddremala.

Zdaj Blaževi treningi trajajo po štiri, pet ur na dan, med pripravami tudi po šest ali sedem. V zadnjem času je velik napredek naredil pri servisu, posledično je tudi njegova igra postala bolj agresivna. "Moj oče je prinesel to vztrajanje in odpovedovanje za dosego ciljev, ki si si jih zastavil," poudarja Bojana, njen mož Aleksander pa dodaja: "Ludvik je bil človek, ki je živel za šport in je vedel, da nek rezultat lahko dosežeš le s trdim delom in odpovedovanjem vsemu drugemu. Talent je premalo, pomembno je delo, delo in še enkrat delo."