Zibelka smučarskih poletov bo ta konec tedna gostila zadnje tri tekme za svetovni pokal, s čimer ima (vsaj v teoriji) spet možnost, da Vikersundu odvzame svetovni rekord, ki znaša 253,5 metra.

Žirija ne sme biti preveč konservativna
Metereolog Jure Jerman v Arsovem podkastu razmišljal o možnostih, ki se morajo uskladiti, da se piše zgodovina: "Nekoč je veljal stereotip, da je lepo, sončno vreme pogoj za dolge polete. To je sicer delno res, a še pomembnejša je nestabilnost zraka. Ključno je, da sta hrbtišče skakalnice in dolina obsijana s soncem, v višini pa je hladen zrak, ki se nato čez dan spusti do tal in se prek hrbtišča znova dvigne. Temu pravimo balonček zraka. Če ga tekmovalec ujame oziroma balonček zraka preseneti tekmovalno žirijo, lahko pride do rekordnega poleta. Svetovni rekord je torej odvisen od sreče in ne preveč konservativne žirije."

Vse se začne že novembra
Jerman že več kot dvajset let sodeluje z organizacijskim odborom planiških poletov in je v stolpu ob skakalnici eden ključnih mož za varno in uspešno izvedbo tekmovanja. Sodelovanje s planiškimi organizatorji se začne že pred nastopom zime: "Prvi telefoni zazvonijo novembra, ko organizatorje zanima, kdaj bodo lahko začeli delati umetni sneg. Do februarja se slišimo praktično vsak dan, nato pa nastopi faza priprav na tekmovanje oziroma za pripravo skakalnice. V tednu poletov imamo od srede dalje vsak dan tehnične seje, na kateri trenerjem in vodstvu tekmovanja predstavim vremensko napoved in jim skušam razložiti, kaj se dogaja na skakalnici in kakšne bodo vremenske razmere," pravi Jerman.

Tudi temperatura igra pomembno vlogo
"Pomembno je, da tekmo izpeljemo čim varneje, s čim manj prekinitvami, da je zanimiva za gledalce, predvsem pa pravična za tekmovalce. Veter je zagotovo ključna spremenljivka, a tudi temperatura je pomemben dejavnik, saj vpliva na stabilnost zraka. Če je ozračje nestabilno, je več turbulenc, če je stabilno, je manj termike," dodaja Jerman. Planica ima idealno mikrolokacijo za skoke oziroma polete. "Sicer ne poznam natančno vseh drugih letalnic na svetu, toda že velikokrat se je zgodilo, da je veter v Ratečah, ki so le nekaj kilometrov stran, podiral panoje, v Planici pa je bilo povsem mirno," je razložil Jerman.

Zanaša se tudi na svoje občutke
Čeprav je tehnologija v dvajsetih letih močno napredovala, pa Jerman meni, da je še precej prostora za še natančnejše vremenske napovedi: "Nekoč smo veter merili s klasičnimi merilci oziroma anemometri, zdaj uporabljamo ultrazvočne naprave, ki nam dajo tridimenzionalno sliko, še vedno pa ima ta preslabo ločljivost, da bi lahko točno videli, kaj se na primer dogaja na hrbtišču skakalnice v Tamarju. Razvijajo se metode daljinskega zaznavanja vetra, ki z laserji in akustičnimi sonarji zaznavajo inverzijo v ozračju, hkrati pa se izboljšujejo modeli, ki s statističnimi podatki in novim razumevanjem meteoroloških pojavov oblikujejo vremenske prognoze. Kljub vsemu temu pa se jaz še vedno velikokrat raje zanesem na svoje izkušnje in občutke. Tudi dlačice na ušesih mi povedo, od kod in koliko piha," je pogovor sklenil Jerman.