Če se držimo slovenskega pregovora, da se po jutru dan pozna, o katerem smo govorili na začetku zadnjega prvenstva, se nam tokrat na domačem snegu ne obeta podobna bera medalj za slovenski tabor.

Slovenski smučarji v klasičnih disciplinah so pred dvema letoma osvojili šest medalj. Pred tem so jih v skoraj stoletni tradiciji nordijskih prvenstev domov prinesli devet.

Že samo to nam pove, za kako pomembno in uspešno prvenstvo je šlo pred dvema letoma. Vmes se je zagotovo zgodilo veliko sprememb. Očitno toliko, da je bil uvodni dan tokrat kar precejšnje razočaranje za marsikoga.

Predvsem seveda za tiste, ki so si želeli več od doseženega. Slovenija za nameček za zdaj v Planici še nima uvrstitve v prvo deseterico. To bo že danes med kombinatorkami lovila Ema Volavšek, ki je bila pred dvema letoma ob snidenju z velikim tekmovanjem 21.

In to je tudi mejnik, ki si ga je mlada športnica, ki se je odločila za eno najtežjih zimskih disciplin, postavila za današnji cilj. Volavšek ne mara v nebo letečih pričakovanj. Ne glede na to, da je bila še v zadnjem poletju med najboljšimi.

Med sezono, ki tudi za kombinatorke ne prinaša več le pol ducata tekem, pa je malo izgubila stik z najožjim svetovnim vrhom. Morda ga najde prav danes, tako kot so drugi slovenski nordijci denimo v Oberstdorfu ali pa še dve leti prej v Seefeldu ujeli svoje cilje.

Ali tisti, ki so medalje, tradicionalne snežinke Mednarodne smučarske zveze, osvajali v predhodnih letih – začenši s Francijem Petkom pred zdaj že več kot tremi desetletju v Predazzu.

Tedaj večina doma niti ni vedela, da so v dolini Fiemme nastopali tudi smučarski tekači. Da bodo nekoč zraven še skakalke in kombinatorke, pa se najbrž niti sanjalo ni nikomur.

Seveda o tem, kako bo v prihodnjih dneh, lahko le ugibamo. Na celotnem svetu ne poznam prirediteljev, ki si ob organizaciji katerega koli tekmovanja, da ne rečem svetovnega prvenstva, ne bi želeli tudi tekmovalnega uspeha.

Najbolje so tokrat začeli Švedi, Norvežani in Nemci. Na seznamu držav z vsaj eno kolajno pa sta tudi že Francija in Avstrija. To, da bodo Norvežani na vrhu tudi ob koncu na prvo marčevsko nedeljo, je jasno skorajda vsakomur, ki vsaj malo pozna svet nordijskega smučanja. Ali bo tudi tokrat zraven Slovenija, pa bodo pokazali prihodnji dnevi.

In še nečesa si običajno želi domači prireditelj – dobrega obiska. Če bo ostalo pri tempu uvodnih dveh dni, želja v Planici ne bo izpolnjena. Sam pa z izjemo Liberca na Češkem še nisem bil na nordijskem svetovnem prvenstvu, kjer bi bil obisk skromnejši.