Svetovna prvenstva v nordijskih disciplinah imajo že skoraj 100-letno tradicijo. Slovensko zbiranje medalj se je začelo v Val di Fiemmeju leta 1991, ko je Franci Petek osvojil zlato odličje na veliki skakalnici. Februarja 2005 je v Oberstdorfu njegov dosežek na srednji napravi ponovil Rok Benkovič. Petra Majdič je osvojila srebro v šprintu leta 2007 v Saporu, štiri leta zatem je bila še bronasta v Oslu. Leta 2013 je v Val di Fiemmeju srebro in bron osvojil Peter Prevc. Leta 2019 sta nas v Seefeldu v ekipnem šprintu tekačic s srebrno medaljo razveselili Katja Višnar in Anamarija Lampič.

Najuspešnejše je bilo svetovno prvenstvo leta 2021 v Oberstdofu, s katerega so se Slovenci vrnili s kar šestimi medaljami. Zlato je na srednji skakalnici osvojila Ema Klinec, ki je nato na ekipni tekmi skupaj z Niko Križnar, Uršo Bogataj in Špelo Rogelj osvojila še srebro. Bron so osvojili Nika Križnar na veliki skakalnici in Anže Lanišek na srednji skakalnici ter Anamarija Lampič v posamičnem sprintu in Lampičeva in Eva Urevc v ekipnem sprintu.

Med letoma 1924 in 1939 so si prvenstva sledila vsako leto, potem pa do leta 1948 ni bilo tekmovanj zaradi 2. svetovne vojne. Ko je bilo na sporedu leto olimpijskih iger, svetovnih prvenstev ni bilo. Od St. Moritza leta 1948 so SP-je organizirali ravno vmes med olimpijskimi igrami, ki so seveda tudi štele kot svetovno prvenstvo. Tak sistem je obveljal vse do leta 1980. Olimpijske igre leta 1984 v Sarajevu niso več štele kot svetovno prvenstvo. Od prvenstva leta 1985 v avstrijskem Seefeldu se najboljši tekači, skakalci in nordijski kombinatorci sveta srečajo vsaki dve leti.

V Chamonixu leta 1924 so bile na sporedu le tri discipline. V tekih na 18 km in 50 km za moške je zmagal Norvežan Torleif Haug, v skokih na 90-metrski skakalnici pa njegov rojak Torbjörn Thams. Prvi svetovni prvak v nordijski kombinaciji je bil Čeh Otakar Nemecky, ki je zmagal leta 1925 v Johannisbadu.

Oberstdorf je zelo uspešno organiziral svetovno prvenstvo že leta 1987. Sredi maja 1983 je Mednarodna smučarska zveza na kongersu v Sydneyju prvenstvo dodelila Nemcem in zadela v polno. Več kot 370.000 gledalcev si je ogledalo boje 356 športnikov iz 29 držav. Prireditelji so posodobili skakalno areno in preuredili tekaške proge, skupno so investirali okoli 10 milijonov nemških mark. 21. februarja 1987 je na osrednjem trgu v Oberstdorfu predsednik FIS-a Marc Hodler na sklepni slovesnosti dejal, da je Oberstdorf ''Holmenkollen sredi Alp''. Švedska in Norveška sta bili najuspešnejši državi, osvojili sta 11 medalj. 30-letni Šved Thomas Wassberg je najbolj zaznamoval prvenstvo, saj se je okitil z dvema zlatima (30 km klasično in štafeta) in dvema srebrnima odličjema (15 km klasično in 50 km prosto). V kraljevi disciplini, teku na 50 km, ga je ugnal 36-letni Italijan Maurilio De Zolt. Najboljšo slovensko uvrstitev na prvenstvu je dosegel Matjaž Zupan, ki je bil na veliki skakalnici (K-120 m) četrti. Zmagal je Avstrijec Andreas Felder, drugi je bil Norvežan Vegard Oppas, tretji pa Felderjev rojak Ernst Vettori. Na srednji napravi je zmagal Čehoslovak Jiri Parma. Moštveno so bili zlati Finci (blestel je Matti Nykänen) pred Norvežani in Avstrijci.

Lahti je gostil SP leta 1989. Prvenstvo se je začelo po željah Fincev. V teku na 10 km v klasični tehniki je zmagala snežena kraljica Marja-Liisa Kirvesniemi. Druga je bila Pirkko Mättä, tretja pa Marjo Matikajnen. V teku na 10 km in 30 km v prosti tehniki je bila nepremagljiva Elena Välbe iz Sovjetske zveze. Pri moških je bil Šved Gunde Svan kar trikrat zlat (15 km in 50 km prosto ter štafeta). Jari Puikkonen je dobil tekmo na 120-metrski skakalnici, medtem ko je bil na 90-metrski najdaljši Nemec Jens Weissflog. Matjaž Debelak se je uvrstil na 6. mesto. Moštveno so zmagali Finci. V nordijski kombinaciji so ekipno tekmo gladko dobili Norvežani. V posamični tekmi tekmi je najbolje skakal in tekel Trond-Einar Elden.

Val di Fiemme 1991 z zlatimi črkami v slovensko zgodovino
Leta 1991 si je v dolini Fiemme športne boje ogledalo 180.739 gledalcev, akreditiranih je bilo 959 novinarjev, nastopilo pa je 364 športnikov iz 27 držav. Največ kolajn so osvojili Norvežani, ki so zmagali v petih disciplinah, skupaj pa so osvojili 10 odličij. Svojo prvo medaljo na SP-jih je v teku na 15 km prosto osvojil Björn Dählie. V teku na 50 km v prosti tehniki je zmagal Šved Torgny Mogren pred rojakom Gundejem Svanom. Neuničljivi Maurilio De Zolt se je pri 40 letih kot otrok veselil brona. Pri ženskah je bila Elena Välbe iz Sovjetske zveze trikrat zlata. Posamično tekmo v nordijski kombinaciji je dobil Norvežan Fred-Börre Lundberg, moštevno so bili najboljši Avstrijci.

Petkov življenjski dan
Bila je nedelja, 10. februarja 1991. V oblačnem vremenu je bila na sporedu posamična tekma na 120-metrski skakalnici. Pred tekmo se je vedelo, da je naš adut Franci Petek v odlični formi, vendar o medalji ni govoril nihče. Po prvi seriji je bil Leščan, ki je bil takrat star komaj 19 let in pol, že na odličnem drugem mestu. Zaostal je le za izjemnim Japoncem Akiro Higašijem. V drugi seriji je vse presenetil Norvežan Rune Olyjnik, ki je prehitel izkušenega Weissfloga in vodil pred nastopom Petka. Franci je zdržal ogromen pritisk in prevzel vodstvo z 1,2 točke prednosti pred Norvežanom. Na vrhu je bil samo še Japonec. Redkokdaj smo si tako zatiskali oči in želeli, da pristane čim prej. Prav čudežno ga je Higaši povsem začetniško polomil in pristal na hrbtišču skakalnice, na koncu je bil samo deseti. Zmagovalec in svetovni prvak pa je postal Franci Petek, ki je takrat nastopal še za Jugoslavijo. V izteku skakalnega stadiona v Predazzu mu besede kar niso šle iz ust. Na 90-metrski napravi je zmagal Heinz Kuttin, moštveno pa so slavili Avstrijci.

Falun 1993: Prevlada Norvežanov
Falun je bil prizorišče svetovnega prvenstva leta 1993. Švedi so vse do zadnjega dne zaman čakali na medaljo. Ko je že vse kazalo, da bodo ostali brez nje, je tekač Torgny Mogren zmagal prav v zadnji disciplini prvenstva, teku na 50 km v prosti tehniki. Po polovici proge je imel Björn Dählie še veliko prednost, vendar je v zadnjih 10 km povsem omagal in zadovoljiti se je moral z bronom.

Dählie je v Falunu kar trikrat stopil na najvišjo stopnico. Dobil je teka na 30 km v klasični tehniki in tudi zasledovalno tekmo na 15 km v prosti tehniki (po teku na 10 km klasično je bil šele četrti). V ciljnem sprintu je za nekaj centimetrov ugnal Kazahstanca Vladimirja Smirnova, ki se je vrgel v cilj v slogu šprinterja, Dählie pa je naprej potisnil smučko, kar v fotofinišu odloča.

Espen Bredesen je postal svetovni prvak na veliki skakalnici, Norvežane pa je popeljal tudi do ekipnega zlata. Na srednji skakalnici je malce presenetljivo zmagal Japonec Masahiko Harada, ki je prešerno proslavljal nepričakovano zmago v ciljni areni. Samo Gostiša je končal na zelo dobrem 6. mestu. V nordijski kombinaciji so Japonci z izjemnimi skakalci povsem zasenčili Norvežane. Posamično tekmo je dobil Kendži Ogivara.

Thunder Bay 1995: V znamenju Smirnova in Lazutine
Kanadski Thunder Bay je leta 1995 organiziral svetovno prvenstvo, ki ga je spremljalo malo gledalcev na tekmovališčih. Kazahstanec Vladimir Smirnov je osvojil tri zlate medalje, bronast pa je bil na 50 km v prosti tehniki. Björn Dählie je bil zlat le s štafeto Norveške, v posamičnih tekmah se je moral zadovoljiti s tremi srebrnimi odličji. Še posebej boleč je bil poraz na 50 km, ko si je v prvih 30 km pritekel več kot minuto prednosti pred Silviom Faunerjem, vendar je Italijanu v zadnjih 10 km uspel življenjski tek. Rusinja Larisa Lazutina je bila še uspešnejša, saj je bila kar štirikrat zlata (tudi z rusko štafeto). Le v teku na 30 km v prosti tehniki je končala na 5. mestu, zmagala je Elena Välbe.

Za pravo skakalno senzacijo je poskrbel Tommy Ingebrigtsen. V Thunder Bay je prišel kot mladinski svetovni prvak in si pri 17 letih okoli vratu obesil še zlato medaljo za zmago na veliki skalalnici. Andreasa Goldbergerja je prehitel kar za 13 točk, tretji je bil Jens Weissflog. Na srednji skakalnici je slavil Japonec Takanobu Okabe. V ekipni tekmi so Finci ugnali Nemce in Japonce.

Trondheim 1997: Praznik, a ne za Peterko
Norvežani so leta 1997 v Trondheimu naredili pravi smučarski praznik. Gledalcev se je trlo na vseh preizkušnjah in tudi njihovi ljubljenci so se izkazali. Prvenstvo v Trondheimu lahko primerjamo z nepozabnimi olimpijskimi igrami v Lillehammerju leta 1994, ko so Norvežani prav tako poskrbeli za imenitno vzdušje.

Primož Peterka je v sezoni 1996/97 zmagal na novoletni turneji in je v Trondheim prišel kot prvi favorit. Na srednji skakalnici se mu je nastop povsem ponesrečil in končal je izven finala, na 31. mestu. Zmagal je 19-letni Finec Janne Ahonen pred Masahikom Harado in Andreasom Goldbergerjem. Tudi na veliki napravi Peterka ni bil zadovoljen s 13. mestom. Zmagal je Harada, drugi je bil Nemec Dieter Thoma, tretji pa Švicar Sylvain Freiholz. V moštveni tekmi je slavila finska četverica. Srebro je odšlo na Japonsko, bron pa v Nemčijo. Slovenija je končala na 6. mestu.

Prvi dan tekaških tekmovanj je Rus Sergej Prokurorov presenetil Norvežana Dählieja v teku na 30 km v prostem slogu, vendar se je veliki šampion pobral in dobil prizkušnji na 10 km v klasični tehniki in 15 km v prosti tehniki. Finec Mika Myllylä je bil najbolj vzdržljiv v maratonu na 50 km v klasičnem koraku.

Rusinja Elena Välbe se je vpisala v zgodovino smučarskega teka, saj je osvojila vseh pet zlatih medalj na prvenstvu v Trondheimu. V teku na 10 km v prosti tehniki si je zlato razdelila z Italijanko Stefanio Belmondo. V nordijski kombinaciji je ponovno zmagal Japonec Kendži Ogivara, najboljšo slovensko uvrstitev v zgodovini prvenstev je dosegel Roman Perko, ki je končal na sijajnem 5. mestu. Moštveno pa bili nepremagljivi Norvežani.

Ramsau 1999 v znamenju nemških skakalcev
Avstrijski Ramsau je bil prizorišče športnih bojev leta 1999. Martin Schmitt in Sven Hannawald sta zablestela na veliki skakalnici v Bischofshofnu, kjer so izvedli tudi moštveno tekmo, ki je prav tako pripadla Nemcem. Slovenija je zasedla 5. mesto. Japonci so se oddolžili s trojno zmago na srednji napravi. Z zlatom se je okitil Kazujoši Funaki, drugi je bil Hideharu Mijahira, tretji pa Masahiko Harada.

Avstrijci se bodo še dolgo časa spominjali moške štafetne preizkušnje. Alois Stadlober, Markus Gandler in Mihail Botvinov so pred zadnjo predajo dihali za ovratnik Norvežanom. Nihče si ni mislil, da bo Christian Hoffmann v ciljnem šprintu ugnal Thomasa Alsgaarda. Junak prvenstva je bil Finec Mika Myllylä, ki je osvojil tri naslove svetovnega prvaka (30 km prosto, 10 km klasično in 50 km klasično), po enkrat pa je bil srebrn in bronast. V ženski konkurenci je Stefania Belmondo dvakrat zmagala (15 km prosto in zasledovalna tekma), v štafeti pa so Italijanke morale priznati premoč Rusinjam. V nordijski kombinaciji je bil prvič na svetovnih prvenstvih na sporedu šprint, ki ga je dobil Norvežan Bjarte Engen Vik.

Lahti 2001: V znamenju dopinških škandalov
Dopinski škandali so močno zaznamovali svetovno prvenstvo v Lahtiju leta 2001. Janne Imonen, Jari Isometsä, Harri Kirvesniemi in Mika Myllylä so bili ujeti na dopinški kontroli. Finska štafeta, ki je osvojila zlato, je bila diskvalificirana. Zmaga je pripadla Norvežanom.

Prvič sta bili na sporedu šprinterski tekmi. Najhitrejša sta bila Norvežan Tor-Arne Hetland in Finka Pirjo Manninen. Norvežanka Bente Skari in Šved Elofsson sta osvojila dve zlati medalji. Maraton na 50 km v prosti tehniki je pripadel naturaliziranemu Špancu Johannu Mühleggu, najdaljša ženska preizkušnja pa je odpadla zaradi premočnega mraza (živo srebro se je spustilo pod -20 stopinj). Adam Malysz je zmagal na srednji skakalnici, drugi je bil Martin Schmitt. Oba zvezdnika sta zamenjala mesti na veliki skakalnici. Nemci so dobili ekipno tekmo na veliki skakalnici, Avstrijci pa so bili najboljši na srednji napravi. Do zlata so prišli prav z zadnjim skokom Martina Höllwartha, ki je le dva tedna pred prvenstvom z avtom zletel s ceste. V tej nesreči je umrl glavni trener avstrijske reprezentance Alois Lipburger, ki je bil sovoznik. Slovenci so zasedli 5. mesto na veliki in 6. na srednji skakalnici. Šprintersko tekmo v nordijski kombinaciji je presenetljivo dobil Marco Baacke iz Nemčije, na daljši preizkušnji je bil najboljši Bjarte Engen Vik.

Val di Fiemme 2003: Prvenstvo Adama Malysza
Val di Fiemme je še drugič priredil prvenstvo leta 2003. Skakalne prireditve so minile v komornem vzdušju. Na vseh treh tekmah skupaj ni bilo niti 5.000 gledalcev. V odlični formi je bil Poljak Adam Malysz, ki je dobil obe posamični tekmi. Na veliki skakalnici je bil Robert Kranjec uvrščen na 6. mesto. Finci so v postavi Janne Ahonen, Tami Kiuru, Arttu Lappi in Matti Hautamäki gladko prišli do zlata v ekipni tekmi. Drugo mesto je pripadlo Japoncem, tretje pa Norvežanom. Razočarali so Nemci (povsem odsoten je bil Sven Hannawald, ki je veljal za velikega favorita) in Avstrijci. Slovenci (Peter Žonta, Rok Benkovič, Primož Peterka in Robert Kranjec) so končali na 6. mestu. Za prvovrstno presenečenje je v šprinterski tekmi nordijskih kombinatorcev poskrbel Američan John Spillane, ki je v ciljni ravnini ugnal favorizirana Ronnyja Ackermanna in Felixa Gottwalda. Bente Skari je zaradi bolezni nastopila na le dveh tekaških preizkušnjah. Svojo kariero bogato je zaokrožila z dvema novima zlatima odličjema. Estonka Kristina Šmigun je zmagala v zasledovalni tekmi, dvakrat je bila srebrna, enkrat pa bronasta. Petra Majdič je v teku na 10 km v klasičnem slogu zasedla 7. mesto, na 15 km pa je bila osma. V moški štafetni tekmi je Šved Jörgen Brink povsem omagal na zadnjem vzponu in prepustil zlato kolajno Norvežanom. Thomas Alsgaard je v dramatičnem zaključku štafetne preizkušnje za dve desetinki ugnal Nemca Axla Teichmanna. Moški maraton na 50 km je presenetljivo dobil Čeh Martin Koukal.

Oberstdrof 2005: Benkovič svetovni prvak
Na skakalnici pod Senčno goro je Rok Benkovič zasijal v najlepši luči. Takrat še ne 18-letni Kamničan je 19. februarja 2005 v Oberstdorfu postal presenetljivi svetovni prvak na srednji skakalnici. Priljubljeni Benko, ki v svetovnem pokalu še niti enkrat ni stal na zmagovalnem odru, je večino dela opravil v prvi seriji, ko je dobro izkoristil izjemne pogoje na skakalnici in s 101 metrom deklasiral konkurenco: Pred najbližjim zasledovalcem Norvežanom Björnom Einarjem Romörenom si je priskakal pet točk prednosti. Sijajno je kazalo tudi Jerneju Damjanu, ki je bil na 3. mestu. V finalni seriji so se razmere poslabšale. Tekmovalci so le stežka skakali prek 90 metrov. Damjan ni vzdržal pritiska in končal na 6. mestu. Benkovič je hladnokrvno pristal pri 91 metrih, kar je bilo več kot dovolj za zlato. Čeha Jakuba Jando je prehitel za 6,5 točke. Bron je pripadel Janneju Ahonenu.

Bron na ekipni tekmi
Že naslednji dan je slovenska četverica na ekipni tekmi na srednji napravi osvojila bron. Slovenske barve so branili Primož Peterka, Jure Bogataj, Rok Benkovič in Jernej Damjan. V prvi seriji sta se izkazala Benkovič (97 metrov) in Damjan (98 metrov), v finalu sta omenjena skakalca ponovila veliki predstavi, svoj veliki delež pa je s skokom, dolgim 91 metrov, dodal tudi Bogataj. Zlato je pripadlo Avstrijcem, srebro pa Nemcem. Na ekipni tekmi na veliki skakalnici so Slovenci končali na 4. mestu, znova so slavili Avstrijci. Benkovič je sijajno pripravljenost pokazal tudi na posamični skakalnici na veliki napravi. Zasedel je 5. mesto. Zlata se je veselil Ahonon, ki je tisto zimo razred zase v svetovnem pokalu.

V smučarskem teku je bila junakinja prvenstva Marit Björgen. Norvežanka je osvojila tri zlate, eno srebrno in bronasto medaljo. V nordijski kombinaciji je Hannu Manninen senzacionalno ostal brez medalje. Finec, ki v zadnjih letih prevladuje v svetovnem pokalu, nikakor ni našel prave forme. Obe posamični tekmi je na veliko navdušenje gledalcev v Oberstdorfu dobil Ronny Ackermann.

Zgodovinski mejnik Madičeve v Saporu 2007
V slovenskem taboru se bodo 46. svetovnega prvenstva v Saporu zagotovo spominjali s precej mešanimi občutki. Medtem ko je smučarski tek po zaslugi "snežne princeske" Petre Majdič, ki je na Japonskem osvojila naslov svetovne podprvakinje v šprintu v klasični tehniki, prišel do zgodovinskega uspeha, pa so v skakalci doživeli popoln polom. Petro je v infarktnem finišu ugnala le Norvežanka Astrid Jacobsen, prva favoritinja Virpi Kuitunen pa se je morala zadovoljiti z bronom. Majdičeva je po srebrnem odličju prvi dan tekaških preizkušenj v "zmagovalnem" ritmu tudi končala 46. nordijsko prvenstvo in se s petim mestom na zadnji ženski tekaški preizkušnji na 30 km na najlepši možen način poslovila od Sapora. Tako visoko na razdaljah na tekmi svetovnega prvenstva ni bil še nihče.

Sicer pa je to prvenstvo najbolje končala Norveška, ki je v 18 preizkušnjah osvojila pet zlatih, štiri srebrne in sedem bronastih odličij. Drugo mesto je pripadlo Finski s petimi zlatimi, enim srebrom in dvema bronoma. Najuspešnejša tekmovalka prvenstva je bila Finka Virpi Kuitunen, ki je osvojila tri zlata odličja - na 30 km klasično, v ekipnem sprintu in štafetni preizkušnji -, temu pa je dodala še bron v šprinterski tekmi. Japonci so prvenstvo, ki je bilo prvič na azijskih tleh, priredili na najvišji možni ravni, kljub temu pa je bil odziv gledalcev slabši od pričakovanega. Skupaj si je tekme ogledalo zgolj kakih 90.000 gledalcev, od tega jih je bilo 30.000 prisotnih na slovesnem odprtju.

Liberec 2009 ni bil srečen kraj za Petro
Majdičeva je imela velika pričakovanja tudi na svetovnem prvenstvu leta 2009 v Liberecu, a se ji ni izšlo po načrtih. Šprint je bil na sporedu v prosti tehniki, Brinjčanka pa je končala na 14. mestu. V dvojnem zasledovanju je zasedla 9. mesto. Junak tekaških preizkušenj je bil Petter Northug. Norvežan je bil najboljši v dvojnem zasledovanju, v štafetni tekmi in tudi zadnji dan v maratonu na 50 km v prosti tehniki s skupinskim štartom.

V smučarskih skokih Slovenci niso blesteli. Ekipno so zasedli 7. mesto, Robert Kranjec pa je bil 11. na srednji skakalnici in 15. na veliki, kjer so izpeljali le eno serijo zaradi močnega sneženja. Zmagal je Švicar Andreas Küttel. Na srednji napravi je bil zlat Wolfgang Loitzl, ki je pred tem slavil tudi na novoletni turneji. Ekipno so znova zmagali Avstrijci.

V nordijski kombinaciji je blestel Američan Todd Lodwick, ki se je vrnil po enoletnem premoru v svetovnem pokalu. Osvojil je dve zlati medalji.

Oslo 2011: Majdičeva z bronom kronala kariero
Po zgodovinskem bronu v nepozabni tekmi na olimpijskih igrah v Vancouvru je Majdičeva na svetovnem prvenstvu v Oslu februarja 2011 osvojila bronasto medaljo v šprintu v prosti tehniki, slovenski dan pa je dopolnila Vesna Fabjan s četrtim mestom. Petra je po koncu te sezone končala sijajno kariero. Zlato medaljo je osvojila Marit Björgen. Norvežanka je bila kraljica prvenstva na Holmenkollnu, saj je pritekla do štirih zlatih in ene srebnre medalje. Zmagala je tudi na zasledovalni tekmi, na 10 km klasično in z norveško štafeto. Na maratonu na 30 km v prosti tehniki s skupinskim štartom pa ji je peto zlato odvzela rojaknija Therese Johaug. Pri moški je znova blestel Petter Northug s tremi zlatimi in dvema srebrnima medaljama.

Slovenski skakalci v vetrovni loteriji do brona
Slovenski skakalci so presenetljivo osvojili bronasto medaljo na moštveni tekmi. Zmagala je Avstrija pred Norveško. Izpeljali so le eno serijo, saj so prireditelji zaradi vetra odpovedali finale najboljše osmerice. Peter Prevc, Jurij Tepeš, Jernej Damjan in Robert Kranjec so za sedem desetink točke ugnali Nemce.

Na posamičnih tekmah Slovencem ni šlo po načrtih. Na srednji skakalnici je bil najboljši Thomas Morgenstern, na veliki napravi pa je slavil njegov rojak Gregor Schlierenzauer. Damjan je bil 13. na veliki skakalnici, Prevc na 17. mestu pa edini slovenski finalist na srednji napravi.

Val di Fiemme 2013: Prevc začel zbirati medalje na velikih tekmovanjih
Tam, kjer je Franci Petek osvojil prvo zlato skakalno medaljo na svetovnih prvenstvih, se je na veliko sceno zavihtel komaj 20-letni Peter Prevc. Osvojil je srebro na veliki skakalnici in bron na srednji napravi. Na ekipnin tekmi Slovencem ni šlo po načrtih, tako da so zasedli šesto mesto.

Obdobje po Petri Majdič ni pomenilo zaton ženskega smučarskega teka. Za veselje v slovenskem taboru je poskrbela Katja Višnar, ki se je presnetljivo uvrstila v finale ženskega šprinta in tam osvojila četrto mesto. Za bronom je zaostala za manj kot sekundo.

Katja Višnar in Vesna Fabjan sta bili šesti v ekipnem tekaškem šprintu. Marjan Jelenko je s sedmim mestom poskrbel za najboljšo uvrstitev slovenskih nordijskih kombinatorcev.

Junakinja prvenstva je bila norveška tekačica Marit Björgen, ki je osvojila štiri zlate medalje.

Falun 2015 ni prinesel slovenskega uspeha
14 držav se je lahko pohvalilo s kolajnami svetovnega prvenstva v Falunu 2015. Med njimi po šestih letih znova ni bilo Slovenije. Še najbližje medalji je bil Peter Prevc, ki je na veliki skakalnici osvojil četrto mesto. Za bronom je zaostal 1,1 točke.

Ekipno je bila Slovenija šesta. Skakalni junak prvenstva je bil Nemec Stefan Freund, ki je na posamičnih tekmah osvojil zlato in srebro ter dodal naslov svetovnega prvaka še na mešani ekipni tekmi.

Daleč najuspešnejša država je bila Norveška, ki je osvojila 19 medalj, od tega 10 zlatih.

Lahti 2017 je šel hitro v pozabo
Leta 2017 je svetovno prvenstvo organiziral Lahti, ki je šel hitro v slovensko pozabo. Slovenska reprezentanca je bila na ekipni tekmi peta, na mali skakalnici je Peter Prevc osvojil enajsto mesto, na veliki pa deveto. Pri ženskah je bila Ema Klinec peta. Na ekipni tekmi mešanih reprezentanc je bila Slovenija v postavi Nika Križnar, Ema Klinec, Anže Lanišek in Peter Prevc četrta.

Dvakratni svetovni prvak je postal Avstrijec Stefan Kraft, na ekipni tekmi je slavila Poljska.

Manj od pričakovnaj so dosegli tudi slovenski tekači. še najboljša je bila Alenka Čebašek, ki je v šprintu zasedla 18. mesto.

Seefeld 2019: S srebrom navdušili Višnarjeva in Lampičeva
Po šestih letih suše se je Slovenija na nordijskih svetovnih prvenstvih spet veselila medalje. V ekipnem šprintu v Seefeldu sta srebro pritekli Katja Višnar in Anamarija Lampič. Zmagala je švedska dvojica Stina Nilsson in Maja Dahlqvist, Lampičeva pa je bila v silovitem finišu močnejša od Norvežanke Maiken Caspersen Fala in Rusinje Julije Belorukove. Vse so se zvrstile znotraj sekunde.

V skokih sta se naslova svetovnega prvaka veselila Poljak David Kubacki na srednji in Nemec Marcus Eisenbichler na veliki skakalnici. Nemci so bili na vrhu tudi na ekipni tekmi. Najboljši Slovenec je bil Timi Zajc, ki je na veliki skakalnici zasedel 10. mesto. Tudi ekipno je bila Slovenija s 6. mestom in velikim zaostankom daleč od bojev za medaljo.

Slovenske skakalke so bile na ekipni tekmi četrte, prav tako četrto mesto je Slovenija osvojila na tekmi mešanih ekip, kjer je za medaljo zaostala za sedem točk. Na posamični tekmi je bila najboljša Slovenka Nika Križnar na sedem mestu.

Oberstdorf 2021: Kar šest slovenskih medalj
Najuspešnejše je bilo svetovno prvenstvo leta 2021 v Oberstdofu, s katerega so se Slovenci vrnili s kar šestimi medaljami. Zlato je na srednji skakalnici osvojila Ema Klinec, ki je za 3,1 točke ugnala Norvežanko Maren Lundby in še za dve desetinki več Japonko Saro Takanaši.

Ema Klinec je nato na ekipni tekmi skupaj z Niko Križnar, Uršo Bogataj in Špelo Rogelj osvojila še srebro. Zlate Avstrijke so bile boljše le za 1,4 točke.

Vzpon slovenskih deklet in napoved zlatih olimpijskih iger v Pekingu je z bronon na veliki skakalnici napovedala Nika Križnar, ki je morala priznati premoč le Maren Lundby in Sari Takanaši. Pri moških se je z bronom na srednji skakalnici izkazal Anže Lanišek. Zlat je bil Poljak Pjotr Žyla, srebrn Nemec Karl Geiger.

V smučarskem teku je blestela Anamarija Lampič. Najprej je osvojila bron v posamičnem sprintu v klasični tehniki, nato pa še tretje mesto v ekipnem sprintu skupaj z Evo Urevc.