Štafeta 4 x 10 km (M):                
 1. NORVEŠKA                 1:32:54,7
    Holund/Golberg/Krueger/Klaebo     
 2. FINSKA                       +46,9
    Hakola/Niskanen/Hyvarinen/Anttola 
 3. NEMČIJA                       59,8
    Kuchler/Brugger/Dobler/Moch       
 4. FRANCIJA                    1:00,5
 5. KANADA                      1:22,5
 6. ŠVEDSKA                     1:36,7
 7. ZDA                         3:10,7
 8. ŠVICA                       4:02,9
...                                   
11. SLOVENIJA           SLO     6:42,9
    Šimenc/Ličef/Črv/Korošec          

Norvežani so že pred štafetno preizkušnjo veljali za nesporne favorite. Njihovi rezultati na letošnjem prvenstvu govorijo zase, pričakovati je bilo, da se bodo hitro odlepili od tekmecev, to je že pred prvo predajo uspelo Hansu Christerju Holundu. Svoje delo sta z odliko v nadaljevanju opravila Paal Golberg in Simen Hegstad Krüger, dokončal pa ga je najbrž najboljši tekač zadnjih let Johannes Hoesflot Klaebo.

Zanimivo je bilo tudi v boju za preostale medalje, na koncu so srebro osvojili Finci (Ristomatti Hakola, Iivo Niskanen, Perttu Hyvarinen in Niko Anttola), bron pa Nemci (Albert Kuchler, Janosch Brugger, Jonas Dobler in Friedrich Moch), ki so v ciljnem šprintu za slabo sekundo premagali razočarane Francoze. Za še večje razočaranje so poskrbeli Švedi, ki niso ostali le brez odličja, osvojili so skromno 6. mesto z zaostankom dobre minute in pol.

Slovenska štafeta enajsta
Slovenija je osvojila 11. mesto. Odlično je tekel predvsem Miha Šimenc, ki je ob prvi predaji zasedal 8. mesto, za vodilno norveško ekipo je zaostajal slabih 28 sekund. Miha Ličef je imel nato kar nekaj težav z opremo, a je ob predaji vseeno obdržal položaj (+1:57,3). Po drugi predaji se je na progo odpravil Vili Črv, ki je nato izgubil dve mesti, ob zadnji predaji je bila Slovenija deseta. (+4:35,1). V končnici tekme je Japonec Haruki Jamašita ugnal Boštjana Korošca, tako da je slovenska ekipa na koncu osvojila 11. mesto. Tekmo je sicer začelo 15 reprezentanc.

Oster tempo že od začetka
"Predati sem želel v skupini z najboljšimi. To mi je uspelo in zelo sem zadovoljen. Bilo pa je težko. Začetni tempo je bil oster, Norvežan je hitro ušel in hvala Bogu smo potem tudi mi malo popustili, da sem lahko zadihal," je uvod v štafeto opisal Šimenc. Tudi v nadaljevanju je bilo treba odgovarjati na napade tekmecev. "Ti so močni, v svetovnem pokalu se uvrščajo v deseterico. Enostavno se držiš repov smuči. Če popustiš, hitro zaostaneš za meter, takoj se to poveča na pet. Enostavno grizeš in se držiš tekmovalca pred sabo. Res pa je, da smo vsi utrujeni, če oni trpijo, zakaj ne bi še jaz. To mi da tudi veliko motivacijo," je še dejal najboljši Slovenec.

Tudi Ličefu po nastopu ni ostalo dosti moči: "Na progi sem pustil vso energijo. Imel sem tudi nekaj sreče, saj sem tekel ob Američanu, znani so po tem, da ne popuščajo, uspelo mi ga je prehiteti. Skupini pa nisem sledil. Vedel sem, da tempa, ki ga je narekoval olimpijski prvak, ne bom zdržal in da bo na koncu še slabše."