"Zagotovo je to ena čast. Kot kaže, so videli, da sem tako vztrajen, da so mi enkrat dali v roke zastavo (smeh, op. a.). Mislim, da bo to sploh prvo odprtje svetovnega prvenstva, na katero bom šel. Popeljati svojo reprezentanco v bistvu predstavlja ponos," je o izboru – na predlog predstavnika za stike z javnostjo Tomija Trbovca so ga ostali slovenski predstavniki na domačem svetovnem prvenstvu podprli soglasno – povedal 30-letni skakalec kranjskega Triglava.
Ob svojih največjih uspehih, ki jih je dosegal pred leti, je v Sloveniji poskrbel za pravo skakalno evforijo. Tedaj je bil v domovini najbolj priljubljen športnik, ki je vsako leto privabil množice navijačev v dolino pod Poncami. Zdaj bo v njej nastopil tudi na velikem tekmovanju: "Nedvomno domače prvenstvo predstavlja prednost. Poznaš okolje, v katero greš. Veš, koliko ljudi se je trudilo, da se bo to prvenstvo sploh zgodilo. Veš, koliko ljudi zdaj tam dela. Poznaš tudi ljudi, ki bodo tam delali. Da se tak dogodek zgodi na domačih tleh, predstavlja za športnika veselje. Vsak tega ne more doživeti."
Peter je v svoji bogati in zdaj tudi že dolgi karieri doživel marsikaj. Med slovenskimi skakalci je na vseh velikih tekmovanjih osvojil največ medalj. Z nordijskih svetovnih prvenstev – planiško bo zanj že sedmo – ima v vitrini tri žlahtne snežinke. Na svojem prvem v Oslu leta 2011 je bil del bronaste ekipe, dve leti kasneje v Predazzu pa je na srednji napravi dobil še en bron, na veliki pa si je priskakal srebro. Le 1,1 točke je manjkalo, da bi niz nadaljeval tudi na prvenstvu, ki je sledilo v Falunu, ko je na veliki skakalnici končal tik pod odrom za zmagovalce.
Obeti pred prvenstvom niso bili najboljši
"Z manjšimi pričakovanji, kot sem šel na prvenstvo, boljše rezultate sem potem tam dosegel. Zato je bilo tudi najuspešnejše v Predazzu. Tudi lani pred olimpijskimi igrami nisem kazal ravno potencialov, pa se je potem izvrstno izšlo. Moja naloga bo torej, da ne zajemam s preveliko žlico, ampak kar z malo in se pripravljam iz skoka v skok in iz dneva v dan," je dejal Prevc, ki na svetovno prvenstvo ne prihaja z dobro popotnico, saj je na zadnjih šestih tekmah štirikrat ostal brez točk svetovnega pokala: "Že na Kulmu se je trend obrnil navzdol. In je šel še dol. Na tekmi veliko slabši kot 46. ne moreš biti."
"Zadnji konec tedna v Lake Pacidu je bil slab. Imel sem dve ničli, kar se ne spomnim, kdaj se mi je nazadnje zgodilo. Obeti niso najboljši. Na srečo imamo v Kranju pripravljeno skakalnico, kjer lahko treniramo in se umaknemo od vrveža ter ritma svetovnega pokala. Verjamem, da lahko spremenimo in osvežimo zadeve," je dodal zmagovalec 23 tekem svetovnega pokala, ki je preteklo zimo začel slabše, a potem stopnjeval formo in bil ravno na vrhuncih najboljši. Z olimpijskih iger se je vrnil z zlato in srebrno kolajno z ekipnih tekem, na moštveni preizkušnji pa je ujel tudi zlato snežinko na svetovnem prvenstvu v poletih.
V Vikersundu je posamično tekmo končal na četrtem mestu, še bližje individualni kolajni pa je bil na olimpijskih igrah v Pekingu, ko je brez stopničk na srednji napravi ostal za le 0,5 točke. Pod petimi krogi se je za štiri mesta v slovenski reprezentanci za preizkušnje borila peterica. Boji so bili neizprosni, saj so bili vsi orli dobro pripravljeni. V Planici bo še huje, saj se jih bo borilo šest, vsi pa so v tej zimi že pokazali, da so sposobni vrhunskih rezultatov: "Trening bo seveda zelo pomemben. Tudi lani je bilo tako na Kitajskem. To so ti mali cilji, ki jih ima vsak od nas. Šest nas je, vsi smo letos že skočili med deset, tako da je ekipa močna. S tem, da se uvrstiš na tekmo, si v bistvu že nekaj naredil."
Še vedno rekorder Bloudkove velikanke
Prvenstvo na domačih tleh, četudi prinaša morda kanček več pritiska, predstavlja za slovenske športnike prednost. Poleg podpore navijačev je tudi domače okolje, saj bodo lahko med tekmovanjem odšli domov po podporo in napolnit baterije, kot je dejal Prevc. Čeprav v Planici trenirajo tudi druge reprezentance, pa na skakalnicah niso opravile niti približno toliko skokov, kot so jih slovenski orli. Elita na srednji napravi še ni imela tekme, ob prenovi letalnice pa je bil leta 2014 na Bloudkovi velikanki zaključek svetovnega pokala. Tedaj je Peter najprej zasedel tretje mesto, na drugi tekmi pa z zmago potrdil drugo mesto v skupnem seštevku, ob tem pa je postavil tudi uradni rekord skakalnice (142 m).
Čeprav je še vedno rekorder, pa planiški skakalnici v primerjavi z letalnico ne sodita med njegove najljubše: "Iskreno rečeno mi ni všeč ne velika ne srednja. A to so izzivi, s katerimi se vsakič soočaš na različnih skakalnicah. Zelo odvisno je potem od tiste dnevne forme, kako se boš s takimi skakalnicami soočil. Obe imata malce bolj položen nalet in tak prehod v mizo, da se mi skoraj zdi, kot bi se peljal navzgor. Tam potem velikokrat izgubim pravi položaj za odskok. Takrat je bila skakalnica narejena za drugačne drese. Pred 13 leti so bila drugačna pravila in drugačni skoki, ampak so pri nas nekateri, ki jim skakalnici zelo ustrezata, tako da se nimamo česa bati. Velika je v bistvu ena redkih, kjer imam še rekord. Morda zato, ker toliko časa na njej ni bilo tekem (smeh, op. a.)."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje