Tak scenarij si v glavi ustvarjajo številni slovenski ljubitelji smučarskih poletov, ki se v teh dneh zgrinjajo v dolino pod Poncami, kjer na letalnici bratov Gorišek poteka 21. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih.

"Verjamem, da lahko postanem tretji Slovenec z medaljo," je prepričan tudi 28-letnik iz Kranja, ki je letos osvojil mali kristalni globus v posebnem seštevku za polete.

Kakšen je vaš cilj na svetovnem prvenstvu? Na štirih prvenstvih ste še brez uvrstitve med deset.
Res je, osnovni cilj je uvrstitev med pet, kakor pravi Matjaž Zupan. Samo na takih tekmah štejejo le medalje, kar se je videlo tudi v Vancouvru. Cilj je oder! Tukaj v Planici sem bil že dvakrat tretji, tako da vem, kaj je potrebno za to.

Kako ste zadovoljni s poleti na četrtkovem treningu?
Današnji dan sem vzel kot običajen trening, saj nisem imel bremena kvalifikacij. Hotel sem se čim bolje spoznati z letalnico, ki je letos nekoliko drugačna na zaletišču.

Kako drugačna?
Naklon zaletišča so spustili za pol stopinje, zato je občutek drugačen kot prejšnja leta, predvsem pa z mize ne priletiš tako visoko kot prej. Leti se bližje hribu in tudi pristanek je lažji.

Kako optimalni so bili četrtkovi poleti? Nastop ste ves čas stopnjevali: prvič ste pristali pri 199 m, drugič pri 215 m, tretjič pa pri 216,5 m.
Nisem se preveč naprezal, do nedelje bo namreč še dolga pot. Poleg tega sem imel zaradi treninga danes 'težke noge'. Dvakrat sem preletel 215 metrov, kar sicer ni nič posebnega, vendar sem s tem vseeno zadovoljen.

Kako daleč bo treba leteti za naslov svetovnega prvaka?
Ocenjujem, da okoli 230 metrov, kjer se da še povsem varno pristajati. Predvsem pa bo potrebna konstantnost, saj je konkurenca zelo velika.

Kateri so ti nevarni tekmeci?
Celotna norveška ekipa, ki izredno rada leti in še posebej uživa v Planici. Potem je tu seveda Simon Ammann, ki je v zadnjih dveh mesecih skoraj nepremagljiv. Medaljo načrtujejo tudi Adam Małysz, branilec naslova Gregor Schlierenzauer in drugi Avstrijci. Presenetiti zna še kdo, tukaj bi omenil Čeha Antonina Hajeka. Okoli deset letalcev se nas bo potegovalo za kolajne.

Omenili ste varno pristajanje pri daljavah prek 230 metrov. Bo ogrožen tudi svetovni rekord?
Mislim, da je rekord mogoče doseči, posebej če bo vreme, kakršno je bil na treningu, zdržalo vse do nedelje. V drugem delu se pojavlja prava planiška termika, s katero lahko odjadraš do dna. Res pa je, da z novimi pravili žirija niža zaletišče med samo serijo.

Kako so vam všeč nova pravila, ki naj bi izničila vpliv vetra, hkrati pa se zaletišče spreminja glede na razmere in tudi sposobnosti skakalca?
Na začetku, ko so to sprejeli, sem imel nekaj pomislekov, a sem se že poleti navdušil nad novimi pravili, saj je zdaj vse veliko bolj pošteno. Če bi nova pravila veljala vso sezono, bi mi to letos že nekajkrat pomagalo, saj sem imel kar nekaj smole z vetrom. Zdaj se ti pa ni treba več obremenjevati z vetrom, ampak samo še s skokom.

Planica je zadnja postaja sezone, hkrati pa tudi domače prizorišče z izrednim vzdušjem. Užitek ali napor?
Vsekakor užitek. Res je konec sezone, ampak to pozitivno vpliva na skakalce in trenerje. Vsi so sproščeni, zgovorni, dejansko je tudi za skakalce Planica en velik praznik. Navijači pa so več kot fantastični. Ko z vrha letalnice pogledaš to množico, ti to da res dodatno energijo in motiv.

Koliko dlje poletite zaradi navijačev?
Vsaj deset metrov (smeh). Še dobro, da ni vsa dolina do Rateč polna. Že vzdušje na treningu, ko so tukaj otroci, poseka večino tekem, kaj šele, ko se začne zares.