Boštjan Gombač. Foto: SOJ RTV SLO
Boštjan Gombač. Foto: SOJ RTV SLO

V rubriki Dodatne številke gostje aktualne epizode odgovarjajo na vaša vprašanja, ki ste jih posredovali po poslušanju epizode. Prejšnji teden je v epizodi 260 gostoval glasbenik Boštjan Gombač, ki v nadaljevanju članka odgovarja na vaša vprašanja.

Vabljeni k branju, poslušanju in postavljanju vprašanj

V prvem pogovoru je bilo precej govora o instrumentih, ki jih Gombač igra, njihovo število je približno 400: "Ko sem govoril o številu instrumentov, sem pozabil omeniti, da je med njimi veliko takih, ki spadajo pod isto skupino. Tako da se je v teh letih nabralo čez sto različnih piščali z različnih koncev sveta, potem približno 50 malih piščali, ki oponašajo ptičje petje, na desetine šejkrjev, deset tamburinov in cela vrsta zanimivih zvočil in igrač, ki oddajajo zvoke. Vse to kvalificiram kot instrumente, s katerimi je mogoče ustvarjati glasbo. Najzahtevnejši instrument pa je zagotovo rekonstrukcija neandertalčeve piščali, ki jo je izdelal pokojni profesor Ljuben Dimkaroski, s katero se ukvarjam že zadnjih sedem let."

Sorodna novica Multipraktik, ki zvok spravi iz 400 instrumentov, najbolj hvaležen ljudem, ki pomagajo nedonošenčkom

Otroke fascinira pojoča žaga
Starostni razpon njegovega občinstva je zelo širok, nemalokrat igra tudi otrokom. Vseeno pa težko odgovori na vprašanje, kateri zvok naj bi bil otrokom najprijetnejši: "To je težko vprašanje, ker se otroci na zvok odzivajo zelo različno. Lahko pa omenim, da jih vedno fascinira zvok pojoče žage, ali ko igram na glavo."

Dobro se počuti v vlogi učitelja
Omenil je, da je dobro, če je v skupini prisoten boljši glasbenik. Kako pa se odzove, ko je sam v vlogi "boljšega glasbenika" in se drugi obrnejo nanj, morda tudi v vlogi mentorja? "Vedno rad odpiram nove svetove in predvsem mladim kažem stvari, ki niso del učnega načrta v glasbenih šolah, in bi si kot mlad učenec klarineta tudi sam želel, da bi mi takrat kdo pokazal kaj takega, da bi se mi odprl nov svet. Sem mnenja, da se znanje ne sme skrivati. Tako bom prihodnje leto že štirinajstič zaporedoma vodil glasbeno delavnico za otroke na 30. festivalu Jazz Cerkno in že sedmič na Jazz festivalu Ljubljana."

Povezava med glasbo in kuhinjo
V družini je prav on tisti, ki je največ v kuhinji. O povezavi med glasbo in kuhanjem pa odgovarja: "Pri kuhanju je toliko zvokov, da bi glasbo moral poslušati zares na glas, tako da včasih poslušam skandinavski džez le pri pripravi, preden se kuharija sploh začne. Kulinariko in glasbo pa vsekakor lahko povežemo v skupno zgodbo, kot sem to že nekajkrat počel, in sicer v Domu kulture Kamnik, kjer prirejajo cikel koncertov, povezanih z glasbo – Glasba z okusom, podobno je v škofjeloški gostilni Pr' Pepet."

Sorodna novica Glasba je v (naših) kosteh: zgodba neandertalčeve piščali iz Divjih bab

Močno povezan z neandertalčevo piščaljo
Z glasbo je povezan praktično vse življenje, zato ima z njo precej izkušenj, a motivacija in želje zato ne usihajo: "Trenutno me najbolj motivira to, da bi ves svet prepoznal in priznal, da je neandertalčeva piščal iz jame Divje babe pod šebreljsko planoto res instrument. Da bi vsi vedeli, da jo je pod vodstvom dr. Ivana Turka, ki je vodil sistematična arheološka izkopavanja, našel Janez Dirjec. In da je to edini instrument, ki so ga izdelale neandertalčeve roke. V glasbi si pa želim doseči to, da bom lahko še naprej kreiral, ustvarjal, in se naučil igranja na mnogo instrumentov, ki me čakajo, da jih vzamem v roke."

Pomemben del tudi v filmih
Glasba je zelo pomemben element tudi v filmskem svetu, kar opazi ob gledanju filmskih stvaritev: "V otroštvu me je dodobra pretresla glasba, ki jo je za film Omen (takrat preveden kot Slabo znamenje) napisal z oskarjem nagrajen skladatelj Jerry Goldsmith. Ne morem mimo animiranih serij Tom & Jerry z neverjetno orkestracijo in glasbenim ognjemetom, pa filmov Charlieja Chaplina, kjer je bil tudi sam skladatelj. Pozneje sem se navduševal nad glasbo Ennia Morriconeja in Nina Rote, sledi John Williams s Supermanom, Vojno zvezd, Indiano Jones, Schindlerjevim seznamom, omenim lahko še Erica Serraja, pa film Shining, kjer lahko slišimo delo Krzysztofa Pendereckega. Izbor glasbe v filmu Šund (Pulp fiction), seznam je brez konca, lahko bi našteval v nedogled."

Kot najprijetnejši zvok je poudaril tišino: "Absolutna sicer ne obstaja. Kot je pred leti lepo povedal John Cage, da tudi ko si sam v tišini, še vedno lahko slišiš zvoke v svojem telesu, utrip srca, pretakanje tekočin in podobno."

Celotni pogovor z Boštjanom Gombačem