V rubriki Dodatne številke gostje aktualne epizode odgovarjajo na vaša vprašanja, ki ste jih posredovali po poslušanju epizode. Prejšnji teden je v epizodi 262 gostovala pedagoginja Vesna Geršak, ki v nadaljevanju članka odgovarja na vaša vprašanja.

Gostja je v prvem pogovoru naštevala prednosti, ki jih učenci prikazujejo pri usvajanju znanja z metodo ustvarjalnega giba. Nekaterimi bralci in poslušalci so izrazili dvom o učinkovitosti, kar Vesna Geršak komentira: "V praksi se srečujem tudi z ljudmi, ki dvomijo o učinkovitosti pristopa. Običajno imajo predsodke ljudje, ki pristopa ne poznajo. V tem primeru je pomembno, da jim predstavimo rezultate znanstvenih raziskav in konkretne komentarje učiteljev in učencev, ki so ta pristop izkusili oziroma ga že več let uporabljajo pri svojem delu. Kako učenci in učitelji doživljajo učenje z gibom, je na primer predstavljeno v oddaji Ugriznimo znanost na temo učenja z gibanjem. Morda komentarji otrok in učiteljev koga prepričajo še bolj kot znanstveni izsledki."

Prednosti tudi uporabe lutk
Ustvarjalni gib ni edina "drugačna" metoda, s katero se je mogoče učiti. Sogovornica je razložila: "Na naši fakulteti že dolga leta razvijamo in uvajamo v prakso metodo učenja in poučevanja z lutkami. Izkušnje pedagogov, številne domače in tuje raziskave kažejo, da vključevanje lutk k pouku pozitivno vpliva na doseganje ciljev učnega načrta. Lutka z likovnostjo, animacijo in glasom pritegne pozornost otrok, zato je motivacija za delo boljša, pri učenju so bolj zbrani in dlje časa vztrajajo. Poleg tega je lutka izredno motivacijsko sredstvo za spodbujanje otrokovega čustvenega in socialnega razvoja, omogoča posredno komunikacijo, v kateri otrok ni izpostavljen, hkrati pa se vživi v lutkino situacijo."

Sorodna novica Gibanje ni le zdravo, ampak pomaga tudi pri usvajanju šolskega znanja

Zmanjša se agresija v razredu
Omenjena metoda ima kar nekaj prednosti, med drugim: "Otroci, ki so sicer v razredu prezrti, se z lutkami lažje dokažejo in vključijo v skupino, raziskava pa je pokazala, da se ob uporabi lutk zmanjša v razredu agresivno vedenje, poveča pa se empatija in izboljša sodelovanje v razredu. Z lutkami se lahko učimo matematiko, ko npr. personificirane enote za merjenje (npr. kilogram, meter) zaživijo v razredu. Namesto da učitelj le razlaga na tablo, se lahko ti lutkovni liki srečajo v razredu. Zabavno bo, pritegne pozornost, izboljša razumevanje, učenci si zapomnijo vsebino za vse večne čase. Učenje tujega jezika je z lutkami uspešnejše, učenci se z lutko lažje izražajo in hitreje pridobivajo besedni zaklad. Z lutkami lahko povezujemo tudi različne teme s področja družbe, naravoslovja, in to ne le pri najmlajših. Tudi starejšim šolarjem bo zanimivo, če seveda lutke prilagodimo njihovi starosti. Tako smo v projektu na temo poučevanja s pomočjo umetniške izkušnje pred kratkim z lutkami izvedli vsebino gorivne celice pri kemiji, kjer so kisik, vodik in elektroni kot lutke oživeli v učilnici."

Ne zavrača sodobne tehnologije
Pomemben dejavnik razlike med današnjimi in nekdanjimi generacijami je uporaba mobilnega telefona. "Mnogokrat je motilec, če ga ne uporabljamo premišljeno. Nikakor pa ne zavračam sodobne tehnologije, omogoča nam izjemno zanimive načine učenja. V predšolskem obdobju in nižjih razredih osnovne šole pa kljub vsemu prisegam na izkustvene metode učenja in čim manj uporabe telefonov in drugih pametnih naprav."

S prstani ne morejo ugotoviti valence
Sodoben pripomoček pri merjenju pa so posebni prstani, ki jih je omenjala v prvem pogovoru. "S prstani lahko opazujemo spremembe v avtonomnem živčnem sistemu (ta del našega živčevja je zanimiv za tovrstne raziskave, ker nanj zavestno ne moremo vplivati). S takimi merilnimi napravami lahko sklepamo torej tudi na stopnjo stresa, sproščenosti, psihološke dejavnosti opazovane osebe. Edina stvar, ki je ne moremo izluščiti iz teh fizioloških signalov, je valenca (ki označuje, ali je neki dogodek/aktivnost pozitivna ali negativna izkušnja). To pomeni, da recimo iz srčnega utripa osebe lahko ugotovim, kako močno je bila vznemirjena, ne vem pa, ali je bila vznemirjena pozitivno ali negativno (to se izmeri z drugimi merilnimi instrumenti, npr. otroci s pomočjo obrazkov (žalosten/vesel) sami označijo, kako se počutijo."

Podobne nosljive naprave so se v zadnjem času začele pojavljati tudi v študijah: "kjer se ukvarjajo z različnimi terapijami, rehabilitacijo, čuječnostjo (npr. merijo stopnjo motiviranosti pacienta za fizioterapevtsko vadbo, merijo učinek družinske/psihoterapije, ugotavljajo vpliv okolja na počutje ljudi). Posebno zanimivo je raziskovanje fiziološke sinhronizacije med ljudmi v skupini (npr. pevski zbor, sošolci v šoli, športna ekipa, plesna skupina)."

Najraje ima sodobni ples
Vesna Geršak sicer obožuje ples: "Je moja ljubezen, področje mojega dela in prostega časa. Najraje imam sodobni ples, lahko bi rekla izrazni ples, ker mi omogoča svobodno izražanje. Prav tako največkrat obiščem predstave sodobnega plesa, ker imajo globoko sporočilnost."

Največ navdiha v Mestnem muzeju Ljubljana
Rada ima tudi muzeje: "Zagotovo sem največ navdiha dobila v Mestnem muzeju Ljubljana, s katerim s kolegicami iz Pedagoške fakultete že od leta 2015 razvijamo model učenja in poučevanja z umetniško izkušnjo. Z učiteljicami, vzgojitelji in otroki iz vrtca ter osnovne šole, umetniki in našimi študenti smo na teme razstav v muzeju s pomočjo plesa, ustvarjalnega giba, lutk in drugih umetniških pristopov oživili Emono (zgodovino mesta Ljubljane), raziskovali vodo, tovarne, Cankarja, skočili v srednji vek, z nizom plesnih in gledališko-lutkovnih miniaturk predstavili Plečnikovo ustvarjanje … Te skupne projekte z muzejem smo tudi predstavili v nedavno izdani knjigi z videoposnetki projektov z naslovom Doživljati umetnost, odkrivati svet: razvijanje modela učenja in poučevanja z umetniško izkušnjo (predstavitev projektov v obdobju 2015–2023). Sicer pa mi je zelo všeč muzej sodobne umetnosti Louisiana na Danskem, tudi zaradi okolja, v katerem je, fotografski muzej (Fotografiska) v Stockholmu, mnogo muzejev v New Yorku, npr. Muzej moderne umetnosti (MOMA), Metropolitanski muzej umetnosti (MET) … težko bi se odločila samo za enega."

Celotni pogovor z Vesno Geršak