Za vsa množična izumiranja vrst je bila kriva narava, zdaj je glavni vzrok človek. Foto: EPA
Za vsa množična izumiranja vrst je bila kriva narava, zdaj je glavni vzrok človek. Foto: EPA

S prihodom poletja se je končala druga sezona podkasta Številke, v poletnih tednih prinašamo pregled vsebin, ki so bile objavljene to sezono. Predstavili smo že vsebine, ki so povezane s športom, kulturo, mediji in statistiko, tokrat je v središču znanost. Vse pogovore aktivirate s klikom na slike ob opisu.

Vabljeni k:
-
izpolnjevanju kratkega vprašalnika, s katerim boste ocenili drugo sezono Številk in s tem pomagali k boljšim izdelkom v tretji sezoni. Ta se vrača septembra.
- Na podkast se naročite tukaj!
- Oceno in komentar lahko pustite tudi na iTunesih.


Matjaž Kuntner o množičnem izumiranju vrst

Zemljo je v zadnje pol milijarde let doletelo vsaj pet obdobij, v katerih je izumrl velik del vrst. Vzroki za to so se skrivali v naravi (padec asteroida, izbruhi vulkanov, ohlajevanje okolja ...). Številne raziskave kažejo, da bi bila Zemlja lahko v šesti tovrstni dobi, le da je tokrat za množično izumiranje vrst kriva ena izmed njih - človeška. O tem je razmišljal evolucijski biolog Matjaž Kuntner.

Pajki - nekateri se jih bojijo, drugim predstavljajo strast
Vsaj 400 milijonov let obstajajo pajki. Te živali so vzrok za najpogosteje dokumentirano fobijo - arahnofobijo -, za nekatere pa pomenijo veliko strast. V to manjšo skupino spada znanstvenik Matjaž Gregorič, ki s svojim delom že dolgo popularizira pajke - novo vrsto pajkov je poimenoval po Tini Maze, objavil pa je tudi raziskavo o oralnem spolnem vedenju Darwinovih pajkov.

Renata Salecl o knjigi Možgani na zatožni klopi
Kako na sodišču obravnavati človeka, ki naj bi spolno zlorabil otroka zaradi vpliva agresivnega možganskega tumorja? Kako obravnavati mladoletnike, ko nevroznanost dokazuje, da se njihovi možgani še razvijajo? Ali bomo v prihodnosti lahko raziskali vsak zločin s pogledom v človeške možgane? Ali je svobodna volja le iluzija, za katero se skriva dobro naoljen nevrološki mehanizem? To je le nekaj vprašanj, ki so si jih zastavili avtorji knjige Možgani na zatožni klopi. O odgovorih je razmišljala urednica zbornika Renata Salecl.

Maja Bresjanac o presaditvi glave
Kaj storiti, ko možgani delujejo brez napak, telo pa odpove? Italijanski nevrokirurg Sergio Canavero že nekaj časa napoveduje presaditev glave. Kako izvedljiv je ta revolucionarni poseg? To je bilo izhodišče za pogovor z zdravnico in preučevalko možganov Majo Bresjanac.

Andreja Avsec o strahu
Možgani in glava so pomemben dejavnik pri nastanku strahu. Strah in njegov evolucijski pomen je predstavila psihologinja Andreja Avsec.

Simona Klemenčič o prevzemanju besed v slovenski jezik
Slovenski jezik je izjemno bogat in živ, saj spada med pet odstotkov najbolj razširjenih jezikov sveta. Kako poteka prevzemanje tujih besed? O tem in drugih vprašanjih je razmišljala etimologinja Simona Klemenčič.