V Manili se je protestov zaradi neizpolnjenih predvolilnih obljub predsednika Rodriga Duterteja, da bo končal delovne pogodbe za določen čas, zbralo okoli 10.000 ljudi.

Protesti v bližini strogo zastražene predsedniške palače so po poročanju Reutersa minili mirno. Predstavniki delavcev so podobne proteste, na katerih so zahtevali višje plače in boljše pogoje dela, pripravili še v drugih večjih filipinskih mestih.

V nekaterih državah so omejili proteste. Iz Turčije poročajo o najmanj 84 aretiranih protestnikih v Carigradu, ki so poskušali kljub prepovedi priti na glavni trg Taksim. Turške oblasti so namreč prepovedale, da bi na omenjenem trgu potekala praznovanja ob 1. maju, zaradi česar je policija po poročanju nemške tiskovne agencije DPA zaprla vse glavne ceste, ki vodijo do trga. Prav tako so oblaati zaprle dostop do glavne nakupovalne ulice v mestu, avenije Istiklal, kjer so v preteklosti potekali protestni shodi. V mestu so tudi zaprte skoraj vse trgovine in kinematografi. V Carigradu so oblasti na ulice poslale približno 26.000 policistov.

Trg Taksim ima za turško delavsko gibanje veliko simbolno vrednost, saj je bilo leta 1977 ob praznovanju 1. maja tam ubitih 34 ljudi, ko so na zbrane ob shodu streljali iz sosednje stavbe. V preteklih letih je policija z vodnimi topovi in solzivcem ljudem preprečevala, da bi prišli na trg. Današnjih uradnih slovesnosti se v največjem turškem mestu sicer udeležuje več tisoč ljudi.

Spopadi s policijo v Parizu
Prvomajske demonstracije francoskih sindikatov so zaznamovali spopadi s policijo. Po navedbah policije so zamaskirani ljudje obmetavali policiste. Gmotna škoda je nastala tudi na restavraciji, trgovini in gradbenem stroju.

Nemška tiskovna agencija DPA poroča, da je bilo videti goreče smetnjake, policija pa je proti protestnikom uporabila solzivec.

Francoski notranji minister Gerard Collomb je že obsodil izgrede in napovedal, da bodo storili vse za zaustavitev hudih motenj javnega reda in povzročiteljev teh "nezaslišanih dejanj". Pariška policija je že dan prej posvarila, da želijo skrajneži tradicionalne prvomajske prireditve izkoristiti za napad na policijo ter simbole kapitalizma.

Različne demonstracije ob prazniku dela so bile med drugim napovedane na ulicah Berlina in Aten. V glavnem mestu Grčije so pripravili tri različne shode. Prvih demonstracij, ki jih je organizirala grška komunistična stranka, se je po navedbah policije udeležilo najmanj 7.000 ljudi. V Atenah so zaprti muzeji, trajekti pa so ostali v pristaniščih. V Solunu naj bi pripravili štiri demonstracije.

Protesti ob mednarodnem delavskem prazniku so bili tudi v več kot 70 mestih po vsej Španiji. Na njih so zahtevali enakopravnost spolov in višje plače ter pokojnine. Največje demonstracije so bile v Madridu, kjer se je zbralo več tisoč ljudi, ki so vzklikali: "Čas je za zmago!"

120.000 ljudi na Dunaju
Tradicionalne pohode ob 1. maju pripravijo tudi na Dunaju. Letos so v ospredju kritike na račun trenutne avstrijske vlade, ki jo sestavljajo konservativna ljudska stranka in skrajno desni svobodnjaki. Uradno geslo današnje prireditve je Čas za več solidarnosti. Udeležilo se je je okoli 120.000 ljudi, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

V Moskvi se je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass na sindikalnem shodu ob prazniku dela zbralo okoli 130.000 ljudi. V Sankt Peterburgu so poleg uradnih prvomajskih zborovanj pripravili tudi proteste proti poskusom Kremlja, da omeji svobodo na svetovnem spletu.

Mednarodni praznik dela že od zgodnjih jutranjih ur praznujejo tudi v Srbiji, kjer tradicionalno pripravijo piknike in različne glasbene ter športne prireditve, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Komunisti so protestirali tudi v Bagdadu, delavci pa so zahtevali boljše pogoje dela tudi v Bangladešu, Kambodži, Indiji, Hongkongu, Pakistanu.

V čast zatrtim delavskim protestom v Chicagu
Na mednarodni praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo krvavega zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, policija pa je skušala protest zatreti. Ubitih je bilo več ljudi.

Kongres ameriške zveze dela je leta 1888 sklenil, da razglasi 1. maj za delavski spominski dan v spomin na padle žrtve demonstracij dve leti prej. Za mednarodni praznik ga je razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije.