Ti moški so stari med 12 in 89 let in za številne je večja verjetnost, da bodo v taborišču za osumljene teroriste dočakali svojo smrt kot pa pošteno sojenje. Guantanamo - črni madež ameriške demokracije.
Taborišče je leta 2002 začelo delovati, da bi se tako izognili pristojnostim ameriških sodišč. Predsednik ZDA Barack Obama je januarja 2009 ukazal taborišče zapreti, a pozneje od tega odstopil in madež na ameriškem ugledu ostaja še naprej.
V zaporih taborišča Guantanamo je danes še 171 ujetnikov, od česar jih je 89 nedolžnih in čakajo, da se vrnejo v svojo domovino ali tretje države, ki bi jih bile pripravljene sprejeti, če zapornikom doma grozijo hude kršitve človekovih pravic. V desetih letih delovanja je šlo skozi taborišče 779 ljudi. Doslej so jih 600 izpustili, osem jih je umrlo, od teh jih je šest storilo samomor.
Snete obljube
Obama je zaprtje taborišča obljubljal že med predsedniško kampanjo leta 2008, nato pa januarja 2009 podpisal ustrezen ukaz, s katerim je obenem ustavil vse postopke pred posebnim vojaškim sodiščem, ki po trditvah kritikov niso pošteni, ker so naravnani v korist tožilstva. Maja istega leta je senat prepovedal financiranje zaprtja taborišča in selitev ujetnikov v ZDA, vendar je Obama vseeno ukazal, da se začnejo priprave na selitev v zvezni zapor v Illinoisu, čeprav se to nikoli ni zgodilo.
Ko je Obama prišel na oblast, je bilo v Guantanamu še 242 ljudi, izpuščanje v domače države oziroma v države, ki so jih bile pripravljene sprejeti, pa je potekalo naprej do njegovega podpisa zakona o vojaškem proračunu januarja 2011. Ta zakon je prepovedal tudi izpuščanja ujetnikov, ne le selitev na ameriška tla.

Obamova administracija se je odločila nadaljevati postopke pred posebnim vojaškim sodiščem za 32 ujetnikov iz Guantanama, doslej pa je bila obtožnica vložena le proti Rahimu Al Naširiju zaradi organizacije napada na rušilec Cole leta 2000 v Jemnu. Prav tako bo "za večno" brez sojenja za zapahi ostalo 46 osumljencev, ki jih sodišče ne bo moglo obsoditi zaradi pomanjkanja dokazov ali kršitev postopka oziroma človekovih pravic.
"Izjemno nevarni ljudje"
Na Kubi je 10. januarja 2002 pristalo tovorno letalo iz Afganistana s prvimi 20 ujetniki, ki so jih nastanili v lesene barake, obdane z bodečo žico kampa "Rentgen" (X-Ray), kjer so nekoč gostili begunce s Haitija. Prvi poveljnik taborišča, polkovnik Terry Carrico, je od vojaškega in političnega vrha ZDA slišal, da gre za izjemno nevarne ljudi, ki bi lahko "pregrizli" hidravliko letala, da bi ga zrušili. Bil pa je presenečen, ko je videl suhljate, izmučene in pohlevne ljudi v verigah in pod kapucami, ki se niso niti najmanj upirali.

Carrico je za revijo Newsweek Daily Beast menil, da bi bilo treba taborišče zapreti, ker je odslužilo svojemu namenu. Ujetniki tam nikoli niso imeli veliko obveščevalnih podatkov, poleg tega pa ljudi ni bi smeli imeti zaprtih brez obtožnice. Upokojeni polkovnik zagotavlja, da so z ujetniki v času njegovega poveljstva ravnali v skladu s pravili.
Zlorabe naj bi se začele pozneje, po oktobru 2002, ko je nekdanji ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld potrdil uporabo "posebnih zasliševalskih metod", ki jim v civiliziranem svetu pravijo mučenje. Ujetniki so bili deležni spolnega poniževanja, odrekli so jim spanje, jih osamili, prav tako so bili žrtve lažnih usmrtitev, groženj s psi, ekstremnih temperatur in hrupa, prisilnega zdravljenja, bila pa so tudi poročila o norčevanju iz islamske vere.

Političnih razlogov ni, a zapor ostaja
Tako imenovanega vodnega deskanja, priljubljene metode španske inkvizicije, v Guantanamu naj ne bi izvajali. So pa to metodo uporabili pri domnevno glavnem organizatorju terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001 Kalidu Šejku Mohamedu, ki so ga skupaj z drugimi "teroristi visoke vrednosti" leta 2006 prepeljali v Guantanamo iz tajnih zaporov Cie. Mohamed in četverica drugih sta danes še vedno pod nadzorom Cie v tako imenovanem kampu 7.
Praktičnih razlogov za ohranitev taborišča Guantanamo danes več ni. Ameriški civilni zapori danes gostijo 362 terorističnih obsojencev, doslej pa se niso uresničile črnoglede napovedi senatorjev obeh strank, da se bo s tem povečala nevarnost terorističnih napadov v ZDA. En sam ujetnik Guantanama poleg tega zvezni proračun stane skoraj 800.000 dolarjev na leto, v civilnem zaporu ZDA pa bi stroški padli na povprečno 25.000 dolarjev.
Amnesty s peticijo
V poročilu Guantanamo: desetletje kršenja človekovih pravic, ki je bilo objavljeno pred obletnico, Amnesty International opozarja na nezakonito ravnanje s priporniki v Guantanamu in podaja razloge, zakaj center za pridržanje še vedno predstavlja napad na človekove pravice. Ob obletnici Amnesty International zbira tudi podpise pod peticijo predsedniku Obami.

"Guantanamo je postal simbol desetih let sistematičnega neuspeha ZDA na področju spoštovanja človekovih pravic pri odzivih na napade 11. septembra. Ameriška vlada že od prvega dne delovanja Guantanama ne upošteva človekovih pravic. V enajstem letu obstoja taborišča temu neuspehu ni videti konca," je izjavil Rob Freer, raziskovalec za ZDA pri AI-ju.

Obamova administracija nadaljuje zapuščino "globalne vojne", ki jo je zasnovala Busheva administracija, še menijo pri AI-ju.