To je bil najbolj tragičen dogodek med 43-mesečnim obleganjem Sarajeva, a miniti je moralo še kar nekaj časa, da se je končala krvava morija v BiH-u.

Nekaj minut čez poldne 5. februarja leta 1994 je z gričev okoli Sarajeva na polno tržnico Markale priletela 120-milimetrska granata in prizorišče se je spremenilo v "reko krvi", kot se je pozneje izrazil nekdo izmed preživelih.

Kri, roke, noge, glave, deli mesa - vse je bilo raztreseno po tržnici, medtem ko so preživeli, ki so še pred nekaj trenutki brskali za sadjem, zelenjavo ali rabljenimi oblačili, panično iskali zdravniško pomoč. Cesta maršala Tita, ki poteka ob tržnici, je bila v hipu polna reševalnih vozil in vojakov ter policistov.

Medsebojno obtoževanje za napad
Bošnjaške oblasti in predsednik BiH-a Alija Izetbegović so odgovornost za napad pripisale vojski Republike srbske in zatrdile, da je granata priletela s srbskih položajev v Mrkovičih, v hribih severovzhodno od Sarajeva.

Bosanski Srbi so zanikali vpletenost v napad in njihov politični vodja Radovan Karadžić je dejal, da so granato na tržnico izstrelili bošnjaški vojaki, da bi tako zvezo Nato prepričali v vojaško posredovanje v spopadih v BiH-u in napade na srbske položaje. Zagrozili so celo, da bodo preprečili zračno dostavo pomoči Sarajevu, če ne bodo umaknili obtožb.

"Letijo ... in nič ne storijo"
Še isti večer so se na izrednem zasedanju sestale bošnjaške oblasti. "Obsojeni smo na smrt in nimamo pravice, da se branimo," je dejal in s tem mislil na mednarodno prepoved uvoza orožja, ki je takrat veljala za vse sprte strani v BiH-u.

"Tisti, ki so nas prikrajšali za pravico do samoobrambe, bodo sokrivci v tem zločinu," je bil jasen Iztebegović, ki je tragedijo označil kot črn in grozen dan za prebivalce BiH-a.

Še bolj je bil kritičen podpredsednik BiH-a Ejup Ganić, ki je mednarodno skupnost obsodil, ker ne posreduje v vojni. "Nadzorujejo genocid. To je skoraj obsceno ... letijo nad nami in ne storijo ničesar," se je Ganić obregnil na Natova letala, ki so redno preletavala mesto.

Po moriji na tržnici so Združeni narodi postavili ultimat srbskim silam, da umaknejo težko orožje za določeno črto ali pa bodo v nasprotnem primeru tarča zračnih napadov. Tik pred iztekom ultimata so Srbi popustili in se umaknili, a le za kratek čas, saj so pozneje nadaljevali bomardiranje obleganega mesta.

Haag: Srbi krivci za napad
Preiskava napada ni minila brez kontroverznosti, saj je v prvotnem poročilu Unproforja pisalo, da je bila granata izstreljena s položajev bošnjaške vojske, vendar je poznejša poglobljena preiskava ugotovila napake v prvem poročilu in sklenila, da ni mogoče najti odgovornega.

Epilog je sledil šele januarja 2003, ko je haaško sodišče na sojenju proti srbskemu generalu Stanislavu Galiću sklenilo, da so zločin zakrivile srbske sile, saj so kot edino možnost navedle, da je bila granata izstreljena s srbskih položajev.

G. V.