7. oktobra 2001, manj kot mesec dni po terorističnih napadih 11. septembra 2001, so ZDA z zaveznicami začele ofenzivo na Afganistan. Talibani, ki so bili tedaj na oblasti v tej državi, so namreč zagotavljali zatočišče teroristični mreži Al Kaida Osame bin Ladna, glavnega načrtovalca napadov na ZDA. Vojna zahodnih zaveznic, ki jo je podprl tudi Varnostni svet ZN-a, naj bi bila kratka.

Ob letalski podpori je afganistansko protitalibansko Severno zavezništvo že v slabih dveh mesecih pregnalo talibane v izgnanstvo, večinoma v Pakistan. 15 let po napadu je mednarodna skupnost v tej srednjeazijski državi še navzoča, talibani pa obvladujejo največ ozemlja, odkar so bili pregnani z oblasti.

Res je sicer, da je padec talibanov na začetku prinesel obdobje relativnega miru, pozneje pa tudi novo afganistansko ustavo in večje svoboščine ženskam, ki zdaj lahko burke puščajo tudi doma. A vse to danes visi na nitki, ko talibani grozijo z vrnitvijo na oblast, nasilje nad civilisti pa vse bolj narašča.

Napad povzročil na tisoče smrtnih žrtev
Skupno število mrtvih in ranjenih od leta 2001 sicer ni znano, saj v prvih letih konflikta žrtev med Afganistanci ni dokumentiral nihče. Podporna misija ZN-a v Afganistanu pa je od leta 2009 naštela 23.000 mrtvih in 41.000 ranjenih.

15 let po začetku vojne pa je žrtev vse več. V prvi polovici letošnjega leta je bilo po podatkih ZN-a v Afganistanu ubitih 1.600 civilistov, še 3.500 pa jih je bilo ranjenih, kar je največ doslej. Lani pa je umrlo oziroma je bilo ranjenih 11.000 civilistov.

Številni ljudje so morali zaradi spopadov zapustiti svoje domove. Znotraj države je po podatkih organizacije Amnesty International trenutno razseljenih 1,2 milijona ljudi. Podatki Visokega komisariata ZN-a za begunce (UNHCR) pa kažejo, da 2,4 milijona beguncev iz Afganistana živi v Pakistanu, več kot milijon pa v Iranu.

Američani še ostajajo
Ameriški predsednik Barack Obama je leta 2009 obljubil popoln umik ameriških sil, pozneje pa je napovedal, da bo umik potekal počasneje, kot je bilo načrtovano, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Washingtonu so se odločili, da bo zaradi vse večjega števila napadov talibanov do leta 2017 v Afganistanu ostalo 8.400 ameriških vojakov. Ti bodo skrbeli za urjenje afganistanskih sil, ki jih sestavlja 350.000 vojakov in policistov, med njimi 18.000 pripadnikov specialnih enot. Lani je sicer v spopadih umrlo nekaj več kot 5.000 pripadnikov afganistanskih sil.

Ubitih več tisoč tujih vojakov
Največ tujih vojakov je bilo v Afganistanu leta 2012, ko jih je bilo 150.000, med njimi je bilo 100.000 Američanov. Večina pripadnikov zveze Nato je leta 2014 ob koncu Natove operacije zapustila bojišča. Do leta 2014 je umrlo 3.500 tujih vojakov, več kot 33.000 pa jih je bilo ranjenih.

Med letoma 2004 in 2014 je v misiji mednarodnih varnostnih sil (ISAF) delovalo tudi 1.273 pripadnikov Slovenske vojske (SV). Okoli deset jih sodeluje tudi v novi misiji Odločna podpora, v okviru katere Nato nadaljuje usposabljanje, svetovanje in nudenje pomoči afganistanskim varnostnim silam in ustanovam. Ta misija ima sicer okoli 12.000 pripadnikov, piše na spletni strani SV-ja.

Je trajnostni mir v Afganistanu mogoč?
Pred dnevi je ameriški zunanji minister John Kerry pozval talibane, naj sledijo zgledu uporniškega vodje Gulbudina Hekmatjarja in privolijo v pogovore z vlado v Kabulu, da bi dosegli trajen mir. Rešitve po njegovem mnenju ni mogoče doseči na bojnem polju, ampak le s političnimi prizadevanji.

Afganistanska vlada narodne enotnosti je namreč konec septembra dosegla dogovor z uporniško skupino Hezb e Islami zloglasnega vodje Hekmatjarja, ki se ga je zaradi številnih zločinov oprijel vzdevek "klavec iz Kabula". Dogovor predvideva ustavitev spopadov in prekinitev stikov s terorističnimi skupinami ter priznanje afganistanske ustave.

Nova ofenziva talibanov
Kljub odločenosti mednarodne skupnosti in afganistanskih oblasti, da v državi zagotovijo trajen mir in politično stabilnost, pa so talibani v torek sprožili ofenzivo na mesto Kunduz na severu Afganistana. Afganistanskim silam je ob podpori zahodnih zaveznikov napad uspelo odbiti.

Mednarodna skupnost sicer ostaja še naprej zavezana podpori Afganistanu, v prihodnjih štirih letih bo tako za nadaljnji razvoj in napredek države namenila 15,2 milijarde dolarjev (okoli 13,5 milijarde evrov). Slovenija bo do leta 2020 za pomoč Afganistanu namenila 90.000 evrov, je povedal zunanji minister Karl Erjavec.