Temni oblaki so se nad mesto na bregu Donave začeli zgrinjati že pozno spomladi leta 1991, ko se je zgodil incident v Borovem selu, predmestju Vukovarja. Srbske paravojaške enote so tam postavile svoj štab, v noči iz 1. na 2. maj pa sta se tam ustavili dve policijski patrulji, ki naj bi hoteli sneti sbrsko zastavo, obešeno pred vhodom. Na policiste se je nenadoma usul rafal, dva policista sta lažje ranjena pobegnila, dva pa so pripadniki srbskih paravojaških enot zajeli. Naslednji dan so jima na pomoč prišli policisti iz bližnjih Vinkovcev, a se je tudi na njih usula toča krogel. Posledice akcije: 12 ubitih policistov in zle slutnje prebivalcev mesta, da najhujše šele prihaja. In prav so slutili.

Srbske enote so začele postavljati barikade in posamezne napade na mesto, ki so se nadaljevali vse poletje. 25. avgusta pa so se začeli vsakodnevno obstreljevanje z granatami, zračni, tankovski in pehotni napadi. V Vukovarju se je začela vojna. Na srbski strani se je na začetku bojevalo 30.000 vojakov JNA-ja in srbskih paravojaških enot (med njimi tudi Željko Ražnatović - Arkan, pokojni mož razvpite srbske turbofolk pevke Cece), sredi novembra je številka nato poskočila na 80.000, na hrvaški pa 1.800 prostovoljcev, zbranih v Zbor narodne garde. Pred prvimi napadi je v Vukovarju živelo 45.000 ljudi, okoli 53 odstotkov Hrvatov in 37 odstotkov Srbov, ki pa so večinoma zavzemali vodilne položaje v mestu. Konec avgusta je bilo v mestu le še 15.000 ljudi.

Vukovar je bil žrtvovan
Kalvarija obleganega Vukovarja je trajala tri mesece in te dolge tri mesece so se civilisti skrivali po kleteh z omejenimi zalogami živil, t. i. hrvaški branitelji pa so poskušali storiti vse, da bi ubranili mesto. Neuspešno. Zaman so čakali pomoč iz Zagreba, ki ni nikoli prišla. 18. novembra je tako Vukovar sklonil glavo in nemo gledal, kako je sredi mesta hrvaška zastava izginjala v plamenih. Mnogi so uradnemu Zagrebu pozneje očitali, da je bil Vukovar žrtvovan. Vso vojaško pomoč so namesto v Slavonijo poslali v Hercegovino in na območje Knina, vukovarski branilci pa so morali mesto braniti s pičlo zalogo orožja. Boj Davida in Goljata. A prav ti trije meseci, ko so branilci uspešno zadrževali jugoslovansko armado, so bili nazadnje ključnega pomena za nadaljnji potek vojne na Hrvaškem. Tako so hrvaške oblasti namreč pridobile na času, da so vojake in orožje namestile po drugih delih države in preprečile vdor do Zagreba, vojna ni nikoli dosegla niti Istre. Hrvaško je rešil prav Vukovar, pravijo. A za to je plačal visoko ceno.

V spodnji fotozgodbi si lahko v sliki in besedi ogledate zgodbo o mestu, ki se je davnega leta 1991 naučilo biti tiho in molči že 17 let. Mesto, za katerega prebivalci pravijo, da po letu 1991 mimo njega tudi Donava teče tišje. Da tam zdaj tudi listje šumi tišje. Vukovar je zgodba o mestu, ki mu ni treba skrivati njegove bolečine, še vedno je namreč vidna tudi navzven.

Tina Hacler