Palestinka žaluje za ubitimi v izraelskem napadu blizu Han Junisa na jugu okupirane Gaze. Izraelska vojska je od oktobra lani v Gazi ubila več kot 45.000 ljudi, od tega več kot 17.000 otrok. Več kot 100.000 ljudi je ranjenih. Razseljeni so skoraj vsi prebivalci Gaze, ki jih je okoli 2,3 milijona, od tega je polovica otrok. Izrael se spopada z vse številnejšimi ugotovitvami, da v Gazi izvaja genocid. Foto: EPA
Svet se je v letošnjem letu spoprijemal z nadaljevanjem in zaostrovanjem dosedanjih politik in praks. Izraelsko uničevanje zahodnega dela Palestine, ki je pod njegovo okupacijo od leta 1967, in tamkajšnjih 2,3 milijona prebivalcev je tako silovito in neovirano, da je postala ugotovitev, da gre za genocid, pravzaprav neizogibna. Na Meddržavnem sodišču v Haagu se je v začetku leta začel postopek proti Izraelu zaradi obtožb o genocidu, a naj bi sojenje trajalo več let. Izrael kljub temu še naprej uživa podporo zahodnih držav.
Tudi ruska agresija v Ukrajini še traja. Ruska vojska pospešeno napreduje na vzhodu sosednje države, čeprav so ukrajinske sile avgusta izvedle presenetljiv vdor v rusko obmejno oblast Kursk, kar naj bi zavrlo rusko napredovanje na vzhodni fronti. V svetu, tudi na Zahodu, se vse pogosteje omenjajo pogajanja, ki naj bi v letu 2025 končno pripeljala do konca vojne, ki pa za zdaj še ni na vidiku.
Svet so prizadele številne naravne katastrofe, tudi v Evropi. Kljub opozorilom strokovnjakov in pristojnih organizacij, da so katastrofe hujše in pogostejše zaradi podnebnih sprememb, pa države ne izvajajo potrebnih ukrepov za zaustavitev segrevanja ozračja. Poraba fosilnih goriv se tako nadaljuje, temperature po svetu pa so vse višje.
V spodnjem fotopregledu si oglejte nekatere od dogodkov, ki so zaznamovali letošnje leto.
GLOBALNO SEGREVANJE: V začetku leta je služba EU-ja za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S) sporočila, da je bilo leto 2023 najtoplejše v zgodovini meritev. Dvig temperature zemeljskega površja je skoraj presegel kritično mejo 1,5 stopinje Celzija. Povprečna temperatura na svetu je bila lani namreč 14,98 stopinje Celzija, kar je za 0,17 stopinje več od prejšnjega najbolj vročega leta 2016. Temperatura zemeljskega površja se je za 1,48 stopinje dvignila nad predindustrijsko referenčno vrednost. "To je tudi prvo leto, ko so bili vsi dnevi za več kot eno stopinjo toplejši kot v predindustrijskem obdobju," je dejala namestnica vodje Copernicusa Samantha Burgess. Dodala je, da bodo lanske temperature verjetno presegle temperature v katerem koli obdobju v zadnjih 100.000 letih. Temperaturni rekordi so lani padli na vseh celinah. V Evropi pa je bilo to drugo najtoplejše leto v zgodovini, saj je bilo za 0,17 stopinje Celzija hladnejše od rekordnega leta 2020. Foto: Reuters
SOJENJE ZARADI GENOCIDA: Na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ) se je 11. januarja začela javna obravnava v tožbi Južne Afrike zoper Izrael. V tožbi, ki jo je vložila konec decembra, Pretoria Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi. Pretoria je med drugim navedla, da Izrael deluje z namenom uničenja Palestincev v Gazi kot dela širše palestinske nacionalne, rasne in etnične skupine. Izrael je drugi dan obravnave zavrnil očitke. Izraelski pravni predstavniki so se sklicevali na pravico do samoobrambe, sodišče pa pozvali, naj tožbo zavrže, saj da gre za poskus obrekovanja. Izrael je Južno Afriko ob tem označil za "pravno roko" palestinskega gibanja Hamas. V času začetka sojenja, ki naj bi trajalo več let, je število smrtnih žrtev izraelskih napadov v Gazi po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje preseglo 23.000, še okoli 10.000 ljudi je bilo pogrešanih. Medtem je število ubitih v Gazi po podatkih ministrstva za zdravje preseglo že 45.000, med ubitimi je tudi več kot 17.000 otrok. Po nekaterih ocenah pa je število smrtnih žrtev izraelskih dejanj v Gazi veliko višje in bi lahko dosegalo več sto tisoč. Medtem je vse več ugotovitev, da Izrael v Gazi izvaja genocide oziroma genocidna dejanja. Nazadnje je to ugotovil Human Rights Watch, pred tem že Amnesty International, tudi posebni odbor Združenih narodov, odgovoren za preiskavo izraelskih praks, je novembra sporočil, da vojne metode, ki jih uporablja Izrael na območju Gaze, ustrezajo značilnostim genocida. Da Izrael v Gazi izvaja genocide, trdi tudi stotine mednarodnih strokovnjakov za genocide. Slovenija se kljub tem ugotovitvam in opozorilom ni pridružila tožbi Južne Afrike zoper Izrael, kot so to storile številne druge države po svetu, tudi nekatere evropske. Foto: EPA
POŽARI V ČILU: V začetku februarja so Čile prizadeli gozdni požari, v katerih je umrlo 137 ljudi. Najbolj prizadeta je bila obalna regija Valparaiso. Soseske na vrhu hribov so ostale brez elektrike in vode, ulice so bile posute z zoglenelimi avtomobili, ruševinami in pepelom. Večina smrtnih žrtev je bila iz mesta Viña del Mar, ki je priljubljeno med turisti zaradi plaž in botaničnih vrtov. Foto: EPA
SMRT ALEKSEJA NAVALNEGA: 16. februarja je v zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije, kjer je prestajal 19-letno zaporno kazen, umrl ruski opozicijski politik Aleksej Navalni. Njegova ekipa je sporočila, da na mrliškem listu piše, da je umrl naravne smrti. Navalni, eden najglasnejših kritikov predsednika Rusije Vladimirja Putina, je bil v Rusiji zaprt od januarja 2021, potem ko se je vrnil iz Nemčije, kjer so ga zdravili po zastrupitvi z živčnim strupom novičok avgusta 2020. Za zastrupitev je obtožil rusko obveščevalno službo FSB. Avgusta lani je bil obsojen ustanovitve in financiranja ekstremistične organizacije, kar je zanikal, in dobil dodatnih 19 let zapora v koloniji s posebnim režimom. Pred tem je bil 47-letni politik že obsojen na devet let zapora zaradi domnevne kršitve pogojnega izpusta, goljufije in nespoštovanja sodišča. Konec lanskega leta so ga premestili v odročno zaporniško kolonijo znotraj arktičnega kroga. Večkrat se je pritožil nad obravnavo v zaporu. Tako naj bi ga pogosto dali v samico zaradi manjših nesporazumov. Foto: EPA
VOJNA V UKRAJINI: Februarja so se ukrajinske sile umaknile iz kraja Avdijivka na vzhodu Ukrajine, ki so ga mesece oblegale ruske sile. Kot je sporočil vrhovni poveljnik vojske Oleksandr Sirski, se je za to odločil, da bi preprečil obkolitev in obvaroval življenja svojih vojakov. Njegov namestnik je poročal tudi o veliki prednosti ruske vojske v topniški oborožitvi. Avdijivka, ki leži na frontni črti, v neposredni bližini Donecka, je bila v silovitih napadih skoraj popolnoma uničena. Tamkajšnje bitke naj bi bile ene najbolj krvavih v skoraj dve leti trajajoči ruski agresiji nad Ukrajino. Številni so jo primerjali z bitko za Bahmut, v kateri je umrlo na tisoče vojakov. Padec Avdijivke je predstavljal največjo spremembo na več kot 1000 kilometrov dolgi fronti, odkar so ruske sile maja 2023 zavzele Bahmut. Foto: EPA
POKOL LAČNIH V GAZI: 29. februarja je izraelska vojska v Gazi izvedla odmeven pokol lačnih ljudi, ki so obupano hoteli priti do humanitarne pomoči. Napad se je zgodil na ulici Al Rašid v mestu Gaza na severu območja. Po podatkih lokalnega ministrstva za zdravje je bilo ubitih 118 civilistov, najmanj 760 ljudi je bilo ranjenih. Izraelske sile so začele streljati na sestradano množico, ki je hitela proti tovornjakom s humanitarno pomočjo. Lakota v Gazi je bila že takrat zaradi izraelske blokade tako velika, da se je več tisoč ljudi začelo vzpenjati na okoli 20 tovornjakov, da bi dobili vsaj malo moke, da bi lahko nahranili svoje družine. Novinar Al Džazire, ki je bil prisoten na prizorišču, Ismail Al Gul je dejal, da je izraelska vojska večkrat streljala, nato pa so izraelski tanki povozili več trupel in ranjenih ljudi. Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je obsodil izraelsko streljanje. Tudi takratni visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je izrazil zgroženost nad novicami o "še enem pokolu med civilisti v Gazi, ki obupano čakajo na humanitarno pomoč". "Te smrti so popolnoma nesprejemljive. Omejevanje dostave hrane je resna kršitev mednarodnega humanitarnega prava," je sporočil. EU kljub temu ni sprejel ukrepov zoper Izrael. Foto: EPA
NAPAD V MOSKVI: 22. marca je Rusijo pretresel strelski napad v koncertni dvorani na obrobju Moskve, v katerem je bilo ubitih 140 ljudi. Več zamaskiranih napadalcev je vdrlo v dvorano Crocus v severnem predmestju Krasnogorsk tik pred začetkom razprodanega rock koncerta in začelo streljati. Napadalci naj bi uporabili avtomatsko orožje, odvrgli zažigalno bombo in zanetili požar, ob tem pa se je porušil del strehe objekta, v katerem naj bi bilo v času napada več kot 6000 ljudi. Ruske oblasti so po napadu aretirale 11 ljudi, med njimi štiri domnevne napadalce. Ob tem naj bi zasegle avtomatsko orožje, uporabljeno med napadom. Osumljenci so imeli po navedbah ruske zvezne varnostne službe FSB stike v Ukrajini in so nameravali tja pobegniti. Oblasti so štiri domnevne napadalce pridržale v ruski regiji, ki meji na Ukrajino. Ukrajina je že v petek zanikala vsakršno vpletenost v napad. Dan po napadu je džihadistična skupina Islamska država sporočila, da so napad na koncertno dvorano izvedli štirje njeni borci. Foto: EPA
MAŠČEVANJE IRANA: Iran je 13. aprila sprožil prvi neposredni napad na ozemlje Izraela z več kot 300 brezpilotnimi letalniki in raketami. O smrtnih žrtvah iz Izraela niso poročali, ranjenih je bilo 12 ljudi. Teheran je napad označil kot odgovor na izraelsko uničenje iranskega konzulata v Damasku 1. aprila, pri čemer sta bila ubita tudi dva visoka poveljnika iranske revolucionarne garde. Izraelska vojska je sporočila, da je s pomočjo zavezniških držav sestrelila 99 odstotkov iranskih izstrelkov. Iranska državna televizija je medtem poročala, da je polovica izstrelkov zadela cilje v Izraelu, iranska tiskovna agencija Irna pa, da je bilo v napadu hudo poškodovano pomembno izraelsko zračno oporišče v Negevu (arab. Nakab). "Operacija Častna obljuba se je od sinoči do danes zjutraj uspešno končala in dosegla vse svoje cilje," je za državno televizijo povedal načelnik štaba iranskih oboroženih sil Mohamad Bageri. Dejal je, da sta bila tarča povračilnega napada obveščevalni center in letalsko oporišče, iz katerega so po navedbah Teherana vzletela izraelska letala F-35 in napadla iranski konzulat v Damasku. "Oba centra sta bila precej uničena in onemogočena," je dejal Bageri, čeprav Izrael trdi, da je napad povzročil le manjšo škodo. Foto: EPA
VDOR V RAFO: Izraelska vojska je v okviru svojih napadov na celotno območje okupirane Gaze 6. maja sprožila kopenski vdor v mesto Rafa na jugu Gaze ob meji z Egiptom. Operacija je mesto spremenila v ruševine. Rafa, območje, veliko le okoli 65 kvadratnih kilometrov, je veljalo za varno območje, kamor so pred izraelskim bombardiranjem bežali Palestinci. Tja se je v upanju, da bodo varni pred izraelskimi napadi, zateklo 1,4 milijona ljudi. Pred izraelskimi napadi na Gazo, ki so se začeli oktobra lani, je v Rafi živelo 275.000 ljudi. Foto: EPA
ATENTAT NA FICA: 15. maja je v Bratislavi napadalec izvedel atentat na slovaškega premierja Roberta Fica, ki je napad preživel, a je utrpel hude poškodbe, nekaj časa je bil v smrtni nevarnosti. Po navedbah očividcev je bilo slišati štiri strele, medtem ko se je 59-letni premier pogovarjal in rokoval s privrženci v regiji Trenčin. Kot navajajo slovaški mediji, je Fica en naboj zadel v prsi. Napadalec naj bi bil 71-letnik iz kraja Levice. Osumljenec je preiskovalcem dejal, da se ne strinja s pravosodno in medijsko politiko vlade ter sovražnim odnosom do EU-ja. Predvsem pa si je želel, da bi se slovaška vojaška pomoč Ukrajini, ki jo je Fico ustavil, nadaljevala. Zato se je "odločil ukrepati", pri čemer je želel Fica narediti "zdravstveno nesposobnega za nadaljevanje njegovega dela". Foto: EPA
SMRT IRANSKEGA PREDSEDNIKA: 19. maja sta v helikopterski nesreči v provinci Vzhodni Azerbajdžan na severozahodu Irana umrla predsednik države Ebrahim Raisi in zunanji minister Hosein Amir-Abdolahian. V nesreči je sicer umrlo vseh devet potnikov in članov posadke na krovu helikopterja, ki je bil po zaključku uradnega obiska v provinci Vzhodni Azerbajdžan na poti v mesto Tabriz. Potem ko so pristojni izgubili stik s helikopterjem, je stekla obsežna reševalna akcija, ki jo je oteževalo slabo vreme z gosto meglo. Več deset ekip se je do prizorišča nesreče prebilo po šele 15 urah iskanja. Uradna preiskava incidenta je ugotovila, da je nesrečo povzročilo slabo vreme. Foto: EPA
POKOL V NUSEJRATU: Izraelska vojska je 8. junija sporočila, da je v Gazi rešila štiri ujetnike, ki so jih pripadniki palestinskega gibanja Hamas zajeli v napadu na jugu Izraela 7. oktobra lani. Vojska je dodala, da so bili vsi štirje ujetniki v dobrem zdravstvenem stanju. V izraelski operaciji pa je bilo v begunskem taborišču Nusejrat po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi ubitih 274 Palestincev, več kot 690 pa ranjenih. "Globoko smo pretreseni nad posledicami, ki jih je imela operacija izraelskih sil za izpustitev štirih talcev v Nusejratu konec tedna," je nekaj dni po izraelski operaciji v Ženevi povedal tiskovni predstavnik urada ZN-a za človekove pravice (OHCHR) Jeremy Laurence. "Način izvedbe napada na tako gosto naseljenem območju resno postavlja pod vprašaj, ali so izraelske sile spoštovale načela razlikovanja, sorazmernosti in previdnosti – kot jih določa vojno pravo," je dejal Laurence. Foto: AP
ASSANGE NA PROSTOSTI: Avstralski novinar in aktivist ter ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange se je konec junija kot svoboden človek vrnil v Avstralijo, potem ko je v skladu z dogovorom z ameriškimi oblastmi na tihomorskih Severnih Marianskih otokih priznal krivdo za sodelovanje v zaroti za širjenje zaupnih informacij. Sodišče ga je nato obsodilo na 62 mesecev, kolikor jih je preživel v britanskem zaporu. 52-letnega Assangea so skoraj 14 let preganjali zaradi objave več sto tisoč zaupnih ameriških dokumentov. Zadnjih pet let je bil zaprt v strogo varovanem zaporu Belmarsh na obrobju Londona, boril pa se je proti izročitvi v ZDA, pred tem pa je sedem let preživel v izgnanstvu na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, dokler mu niso odvzeli azila in ga aprila 2019 zaprli. WikiLeaks je s pomočjo pripadnice ameriške vojske Chelsea Manning leta 2010 objavil množico dokumentov o ameriških vojnah v Iraku in Afganistanu in dokaze o zločinih ameriških sil. Assangeu je v primeru izročitve ZDA grozil dosmrtni zapor. Foto: EPA
ATENTAT NA TRUMPA: Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je bil 13. julija tarča atentata med političnim zborovanjem v mestu Butler v Pensilvaniji. Trump je govoril na zborovanju privržencev, nakar sta odjeknila najmanj dva strela. Trump se je takoj prijel za desno uho, kamere pa so pokazale, da pri ušesu krvavi. Ameriški Zvezni preiskovalni urad (FBI) je potrdil, da je Trumpa res zadela krogla atentatorja oziroma delček krogle. Trumpa so pripadniki tajne službe, ki ga varujejo, nemudoma odpeljali na varno, medtem ko je nekdanji predsednik navzočim v dvorani kljubovalno dvignil pest. Tajna služba je pozneje sporočila, da je bila v napadu ubita ena oseba, dve pa sta bili resno poškodovani. Tudi osumljeni 20-letni strelec je bil ustreljen in ubit. Po napadu so se pojavili številni očitki tajni službi, med drugim so se pojavila ugibanja, kako je napadalcu uspelo priti tako blizu Trumpu. Foto: EPA
NAJBOLJ VROČ DAN: Konec julija je služba EU-ja za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus sporočila, da je bil 22. julij nov najbolj vroč dan v zgodovini, potem ko so klimatologi izmerili, da je bilo svetovno povprečje temperature zraka 17,15 stopinje Celzija oziroma 0,06 stopinje Celzija več kot 21. julija, ki je pred tem veljal za rekordnega. Klimatologi so tako najbolj vroč dan v zgodovini izmerili drugi dan zapored. Direktor službe Carlo Buontempo je ob objavi podatkov glede 21. julija zapisal, da je "človeštvo v času segrevanja ozračja na neznanem teritoriju". Ob tem je tudi napovedal, da bi se lahko rekordi postavljali več zaporednih dni. Vsak mesec od junija 2023 je podrl rekord najtoplejšega meseca v primerjavi z istim mesecem prejšnjih let. Klimatologinja Joyce Kimutai z univerze Imperial College v Londonu je opozorila, da sta zaporedna rekorda "točno to, pred čimer svari znanost, če ne bomo prenehali uporabljati premoga, nafte in zemeljskega plina". Foto: EPA
ATENTAT NA HANIJO: Konec julija je bil v Teheranu ubit politični vodja palestinskega gibanja Hamas Ismail Hanija. Po navedbah iranske revolucionarne garde je bil Hanija skupaj s svojim telesnim stražarjem ubit v napadu na rezidenco na severu Teheranu. Glede na poročila je bil atentat izveden okoli 2. ure zjutraj po krajevnem času z izstrelkom kratkega dosega. "Ta teroristična operacija je bila izvedena z izstrelkom kratkega dosega z bojno glavo s približno sedmimi kilogrami, ki je povzročila močno eksplozijo," je sporočila iraška revolucionarna garda. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je pred dnevi priznal, da je umor Hanije izvedel Izrael. Hanija, rojen leta 1962 oziroma 1963 v begunskem taborišču v Gazi, je pripadal Hamasu vse od njegove ustanovitve med prvo intifado leta 1987. Po presenetljivi zmagi Hamasa na volitvah leta 2006 je postal predsednik vlade palestinska samoupravne oblasti. Leta 2017 je nato postal vodja Hamasovega političnega urada. Poznan je bil kot obraz mednarodne diplomacije palestinskega odporniškega gibanja. Izraelska vojska je aprila v Gazi ubila tri Hanijeve sinove in štiri vnuke. Na njegovem pogrebu v Teheranu se je zbralo tisoče ljudi. Foto: Reuters
UKRAJINSKI VDOR V KURSK: 6. avgusta je ukrajinska vojska izvedla presenetljiv vdor v rusko obmejno oblast Kursk, katerega namen je bil upočasniti napredovanje ruskih sil na vzhodu Ukrajine. V Kursku so ukrajinske sile prevzele nadzor nad več deset naselij. Lokalne ruske oblasti so iz Kurska evakuirale okoli 150.000 civilistov. Ukrajinska vojaška prisotnost v delih Kurska še traja, čeprav je ruska vojska septembra sprožila protiofenzivo. Vdor je Moskvo presenetil, a ni dosegel želenega učinka, saj je Rusija od takrat še pospešila napredovanje svojih sil na vzhodu Ukrajine. Foto: EPA
ATENTAT NA NASRALO: V okviru svojih napadov na Libanon je Izrael 27. septembra v Bejrutu ubil dolgoletnega vodjo libanonskega oboroženega gibanja Hezbolah Hasana Nasralo. Nasrala, ki je 32 let vodil Hezbolah, je bil ena najbolj znanih in vplivnih osebnosti v Libanonu ter na Bližnjem vzhodu. Pod njegovim vodstvom se je Hezbolah iz milice, ustanovljene za boj proti izraelskim enotam, ki so v osemdesetih letih 20. stoletja okupirale Libanon, razvil v vojaško silo, močnejšo od libanonske vojske, ki ima moč v libanonski politiki, je pomemben ponudnik zdravstvenih, izobraževalnih in socialnih storitev. Nasrala se je rodil leta 1960. Ko je leta 1975 v Libanonu izbruhnila državljanska vojna, je njegova družina pobegnila na jug države, sam pa se je pridružil tedanji šiitski milici Amal. Leta 1982, kmalu po izraelski invaziji na Libanon, se je zaradi napadov palestinskih borcev z več somišljeniki odcepil od skupine. Leta 1985 je Hezbolah, ki ga je politično in vojaško podpiral Iran, uradno naznanil svojo ustanovitev z objavo odprtega pisma, v katerem je ZDA in Sovjetsko zvezo označil za glavna sovražnika islama in pozval k izbrisu Izraela. Leta 2009 je Nasrala izdal nov politični manifest, v katerem je poudaril politično vizijo Hezbolaha. V nasprotju z dokumentom iz leta 1985 v njem ni več omenjena islamska republika, ohranja pa ostro stališče do Izraela in ZDA. Po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra lani in začetku izraelskega uničevanja Gaze so se prej občasni spopadi med Hezbolahom in Izraelom zaostrili. Hezbolah je v znak solidarnosti s Palestinci obstreljeval izraelske položaje, izraelska vojska je odgovarjala z zračnimi napadi ter obstreljevanjem položajev Hezbolaha v Libanonu. Po množični eksploziji komunikacijskih naprav pripadnikov gibanja sredi septembra, v kateri je bilo ubitih 39 ljudi, več kot 3500 pa ranjenih, je Nasrala v svojem zadnjem sporočilu javnosti odgovornost pripisal Izraelu in posvaril, da je prestopil vse meje, priznal pa je, da je gibanje utrpelo udarec brez primere. Foto: EPA
KATASTROFA V BiH-u: V začetku oktobra so Bosno in Hercegovino zaradi obilnih padavin prizadeli katastrofalne poplave in zemeljski plazovi, v katerih je umrlo 27 ljudi. Najbolj prizadeti so bili občina Jablanica severno od Mostarja in okoliški kraji. V Donji Jablanici so bile porušene številne hiše, ceste in mostovi, odneslo je del železniške proge. V društvu Eko akcija so opozorili na možne posledice delovanja kamnoloma, prebivalci pa trdijo, da je bil to tudi dejavnik, ki je povečal število žrtev in obseg škode. Po obilnem deževju so se namreč z območja kamnoloma proti naselju usuli plazovi, ki so zasuli številne objekte. Poškodovanih je bilo več kot 1100 domov, prizadetih pa več kot 5000 ljudi. Foto: EPA
SMRT VODJE HAMASA: Izraelska vojska je oktobra v Gazi ubila vodjo palestinskega gibanja Hamas, 62-letnega Jahjo Sinvarja. Sinvar je bil ubit v spopadu z izraelskimi vojaki v soseski Rafe Tal as Sultan na jugu Gaze. Sinvar se je ranjen umaknil v poškodovano stavbo, kjer se je še naprej boril kljub hudim poškodbam. Izraelska vojska ga je odkrila z letalnikom, ubila pa ga je v tankovskem in raketnem obstreljevanju. Sinvar je od leta 2017 vodil Hamas v Gazi. Na položaju, omejenem na gibanje na tem območju, je takrat nasledil Hanijo, ki je bil imenovan za političnega vodjo gibanja, ko je Izrael julija letos Hanijo ubil v Teheranu, pa je Sinvar postal vodja Hamasa. Sinvar velja tudi za enega od ustanoviteljev odporniškega gibanja leta 1987. Rojen je bil četrt stoletja prej na območju Han Junisa v Gazi, kamor je bila njegova družina pregnana ob ustanovitvi Izraela leta 1948. Več kot 20 let je preživel v izraelskih zaporih. Foto: Reuters
POPLAVE V ŠPANIJI: Vzhodni in južni del Španije je konec oktobra prizadelo močno neurje, ki je povzročilo najhujše poplave v zadnjih treh desetletjih. Najbolj prizadeta je bila pokrajina Valencia, kjer je bilo tudi daleč največ smrtnih žrtev. Skupaj je v poplavah umrlo 229 ljudi, katastrofa pa je pretresla državo. V Valencii je na protest več kot 130.000 ljudi zahtevalo odstop predsednika regionalne vlade Carlosa Mazóna. Ta je sredi novembra priznal napake oblasti pri spopadanju s poplavami. Kritik je bilo med drugim deležno pozno obveščanje o naraščajočih meteornih vodah. Nekateri prebivalci so poročali, da so oblasti sporočila o nevarnosti in priporočilo, naj ostanejo doma, na mobilne telefone poslale šele po tem, ko je voda že zalivala ulice in kleti. Foto: EPA
NESREČA V NOVEM SADU: Prvega novembra je Srbijo pretresel incident v Novem Sadu, kjer se je zrušil nadstrešek na železniški postaji, pri čemer je umrlo 15 ljudi. Postajo so sicer prenovili julija, kar je bila že druga prenova od leta 2020. Obnovo železniške postaje sta izvajali kitajski podjetji, a oblasti vztrajajo, da nadstrešek, ki se je zrušil, ni bil vključen v obnovitvena dela. Dogodek je sprožil množične proteste po državi, ki še trajajo in so se še okrepili. Protestniki oblastem pod vladavino predsednika Aleksandra Vučića in Srbske napredne stranke očitajo skorumpiranost in nedemokratičnost. V nedeljo se je v Beogradu na pobudo študentov zbralo več deset tisoč ljudi, protest pa se je začel s 15 minutami tišine v spomin na 15 žrtev nesreče v Novem Sadu. Udeleženci so zahtevali, da oblasti prevzamejo odgovornost za nesrečo. Med zahtevami študentov je tudi kazenski pregon napadalcev, ki so med eno od akcij v spomin na žrtve nesreče napadli študente in profesorje beograjske fakultete za dramske umetnosti. Podporo študentom so izrazili kmetje, znani igralci in drugi številni državljani. Foto: EPA
NOVA ZMAGA TRUMPA: "To je politična zmaga, ki je naša država še ni videla," je ob razglasitvi svoje zmage na predsedniških volitvah 5. novembra pred podporniki na Floridi dejal Donald Trump. Zagotovil si je za zmago potrebno večino 270 elektorskih glasov, obenem je osvojil tudi večino glasov volivcev in volivk. Zanj je glasovalo nekaj več kot 71 milijonov ljudi, za demokratko Kamalo Harris pa dobrih 66 milijonov. Trump je kot 45. predsednik državo vodil že med letoma 2017 in 2021. Foto: EPA
UKREPANJE ICC-ja: 21. novembra, več kot 13 mesecev po napadu Hamasa na jugu Izraela in začetku izraelskih napadov na Gazo, je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) izdalo naloge za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta in vodje oboroženega krila palestinskega gibanja Hamas Mohameda Deifa. Zahtevo za izdajo nalogov za aretacijo je zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, storjenih med napadom palestinskih borcev na Izrael 7. oktobra in izraelsko ofenzivo v Gazi, maja vložil glavni tožilec ICC-ja Karim Khan. Na Netanjahujevem uradu so izdajo naloga označili kot antisemitsko dejanje. Zahtevi za izdajo nalogov za prijetje vodij Hamasa Ismaila Hanije in Jahje Sinvarja je sodišče umaknilo, češ da sta njuni smrti potrjeni. Oba je namreč Izrael ubil, prvega v Teheranu, drugega na jugu Gaze. V primeru Deifa, za katerega Izrael, da ga je tudi ubil, pa ICC po lastnih navedbah ne more z gotovostjo trditi, da je bil ubit, saj da za to nima zadosti dokazov. Foto: Reuters
NEKAJURNO VOJNO STANJE: Južnokorejski predsednik Yoon Suk Yeol je šokiral državo, ko je 3. decembra razglasil vojno stanje. "Razglašam vojno stanje, da zaščitim svobodno Republiko Korejo pred grožnjo severnokorejskih komunističnih sil, da izkoreninim zaničevalne prosevernokorejske protidržavne sile, ki ropajo svobodo in srečo naših ljudi, in da zaščitim svobodni ustavni red," je Yoon dejal v nočnem nagovoru. Predsednik se je za ukrep odločil, potem ko je parlament odobril proračun za leto 2025. Opozicija je v njem izsilila reze na več postavkah ter predlog za odstavitev generalnega državnega tožilca in vodje odbora za revizijo in inšpekcijo, ključnih uradnikov, odgovornih za nadzor nad financami javnih agencij. Yoon je zatrdil, so opozicijske stranke vzele za talca parlamentarni proces in s tem državo pahnile v krizo. Po kaotičnih prizorih pred parlamentom in v njem so se na hitro zbrali poslanci in poslanke, ki so nato ob enih zjutraj po krajevnem času soglasno potrdili resolucijo, s katero so preklicali vojno stanje. Za resolucijo je glasovalo vseh 190 prisotnih poslancev in poslank vladne stranke in opozicije. Parlament je 14. decembra z dvotretjinsko večino podprl predlog opozicije za odstavitev predsednika, vršilec dolžnosti predsednika pa je postal premier Han Duck Soo. Nepričakovana razglasitev vojnega stanja je povzročila šok v državi, ki je v zgodovini sicer imela avtoritarne voditelje, a od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej velja za demokratično državo. Prvič je bilo vojaško stanje v Južni Koreji razglašeno leta 1948 in nazadnje leta 1979, čemur so leto dni pozneje sledili študentski protesti proti vojaški diktaturi Chun Doo Hwana. Foto: EPA
LAKOTA V SUDANU: Vojna med vojsko in paravojaškimi Silami za hitro podporo v Sudanu, ki traja od aprila 2023, povzroča širjenje lakote po državi. Mednarodna mreža za nadzor prehranske varnosti (IPC) – neodvisno telo, ki ga sestavlja več kot deset agencij Združenih narodov, človekoljubnih organizacij in vlad – je pred dnevi objavila poročilo, v katerem ugotavlja lakoto na petih območjih v Sudanu. Glede na poročilo IPC-ja 24,6 milijona Sudancev, polovica prebivalstva, trpijo hudo pomanjkanje hrane, je poročala Al Džazira. Sudanska vlada je ovirala delo IPC-ja, njegova poročila pa je označila za "nezanesljiva" in dodala, da "spodkopavajo suverenost in dostojanstvo Sudana". V vojni je umrlo več kot 24.000 ljudi, 14 milijonov pa jih je pregnanih z domov, kažejo podatki ZN-a. Po ocenah je 3,2 milijona Sudancev odšlo v sosednje države, vključno s Čadom, Egiptom in Južnim Sudanom. Foto: EPA
PADEC BAŠARJA AL ASADA: Decembra se je končala večdesetletna vladavina sirskega predsednika Bašarja Al Asada, ko so uporniki po bliskoviti ofenzivi, ki so jo začeli 27. novembra z nenadnim napadom na sirsko vojsko v severni provinci Alep, zavzeli glavno mesto Damask. Tako kot tam so ljudje tudi drugod po državi podirali kipe predsednikovega očeta Hafeza Al Asada, ki je vzpostavil brutalen sistem vladanja. Uporniki so vdrli v zloglasni zapor Sadnaja in izpustili na prostost na tisoče zapornikov. Oblast v državi so prevzele skupine, med katerimi je najpomembnejši Hajat Tahrir Al Šam pod vodstvom Abuja Mohameda Al Džolanija oziroma Ahmeda Al Šare. Skupina je nastala iz nekdanje veje Al Kaide v Siriji, Zahod pa je pozdravil njen prihod na oblast, čeprav jo označuje za teroristično organizacijo. Razkroj prejšnjih oblasti je že izkoristil Izrael, ki je še okrepil svoje napade v Siriji ter z vojsko zasedel dodatno sirsko ozemlje, onkraj Golanskega višavja, ki je pod izraelsko okupacijo od leta 1967. Spopadi v državi še trajajo, in sicer med proturškimi oboroženimi milicami, ki uživajo podporo Turčije, in pretežno kurdskimi Sirskimi demokratičnimi silami (SDF) na severovzhodu Sirije. Spopadi med kurdskimi in proturškimi oboroženimi skupinami so se okrepili po padcu Al Asada. Pripadniki SDF-ja, ki veljajo za pomembne zaveznike ZDA v boju proti džihadistični skupini Islamska država, se spopadajo z vse večjim pritiskom Turčije. Ta SDF obravnava kot podaljšek Delavske stranke Kurdistana (PKK), ki jo označuje za teroristično organizacijo. Foto: EPA
REKORDNA PORABA PREMOGA: Letos bo svetovna poraba premoga po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) narasla na rekordnih 8,77 milijarde ton, skoraj tolikšna pa bi lahko ostala do leta 2027. IEA porast porabe premoga pripisuje elektrarnam, predvsem na Kitajskem, ki porabi za 30 odstotkov več premoga kot preostali svet skupaj. Tam naj bi povpraševanje po premogu v letošnjem letu naraslo za en odstotek. Poraba naj bi dosegla 4,9 milijarde ton, kar je po podatkih IEA-ja tudi rekord. Večje povpraševanje po premogu, za več kot pet odstotkov, naj bi bilo tudi v Indiji, kjer bo poraba dosegla 1,3 milijarde ton. Rekordna proizvodnja in trgovanje s premogom ter proizvodnja energije s premogom sledijo porastu cen plina po ruski invaziji v Ukrajini leta 2022. Foto: EPA
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje